Igre z denarjem

V 17. številki tednika Mladina z dne 26. 4. 2024 ter na spletni strani mladina.si je bil v petek, 26. 4. 2024, objavljen članek z naslovom »Igre z denarjem«, v katerem se Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. (v nadaljevanju: Nepremičninski sklad) očita domnevno tvegano upravljanje s finančnimi naložbami, pri tem pa navaja posamične netočne navedbe oziroma ne pojasnjuje celovitejše vsebine in konteksta, katerega namen je zagotoviti bralkam in bralcem kar se da celovito predstavo o delovanju Nepremičninskega sklada.

V članku je tako navedeno: »Pred dobrim mesecem je portal Siol poročal, da je poslovnež Jože Anderlič gradnjo soseske Schellenburg v središču Ljubljane financiral tudi z obveznicami, v katere je investiral tudi Nepremičninski sklad PIZ, to je podjetje v 100-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Kot financer je torej za gradnjo najbolj luksuznih stanovanj v državi, soseske za »elito«, s svojimi sredstvi stalo tudi podjetje v lasti institucije, katere poslanstvo temelji na medgeneracijski solidarnosti in je ena pomembnejših nosilk socialne varnosti v državi, njena naloga pa je, da skrajno zadržano in konservativno nalaga svoj denar.« Javnosti velja pojasniti, da v skladu z določbami 378. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) Nepremičninski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb, pri čemer za svoje delovanje ne prejema nobenih dodatnih sredstev s strani lastnika, torej Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V nadaljevanju je v članku napačno navedeno: »Nepremičninski sklad z 22 zaposlenimi od septembra 2022 vodi Andrej Hudoklin (pred njim je bil direktor Andreas Kos, zdaj namestnik Hudoklina) …«. Pojasnjujemo, da mag. Andrej Hudoklin vodi Nepremičninski sklad od septembra 2017, Andreas Kos pa je njegov namestnik.

V članku je prav tako pomanjkljivo in netočno zapisano: »Dodali so še, da je pred vsako naložbeno odločitvijo izveden »protokol presoje, vključno s presojo neodvisnega zunanjega analitika«. V katerih naložbah konkretno imajo naložen denar in koliko, nam navkljub vsem protokolom niso želeli razkriti.« Nepremičninski sklad ima sprejeto naložbeno politiko za upravljanje s finančnimi sredstvi, ki je skladna s cilji dolgoročnega načrta razvoja sklada in omogoča vlaganja v več različnih kategorij naložb (bančni depoziti, obveznice, instrumenti denarnega trga, alternativni investicijski skladi, odkup terjatev, delnice, vzajemni skladi in investicijski skladi, ki kotirajo na borzi), pri čemer za vsako od navedenih kategorij veljajo omejitve. Naložbena politika upošteva osnovna načela varnosti, likvidnosti, razpršenosti in donosnosti naložb ter predpisuje protokol presoje, ki je omenjen v članku. Nepremičninski sklad je pri razkrivanju informacij dolžan upoštevati varovanje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe, zato podatkov o posamičnih naložbah ne more razkrivati. Posredoval pa je podatke o strukturi naložb na dan 31. 12. 2023, ki v članku niso objavljeni. Omenjena struktura naložb sicer razkriva, da je imel ob koncu leta 2023 Nepremičninski sklad 40,89 odstotka finančnih naložb naloženih v bančnih depozitih, 16,98 odstotka v instrumentih denarnega trga, 35,05 odstotka v obveznicah, 4,75 odstotka v alternativnih investicijskih skladih, 0,25 odstotkov sredstev pa je namenjal za odkupe terjatev.

Vprašanje v članku: »Je na primer res nujno, da državni sklad finančno podpre investitorja, ki gradi luksuzna stanovanja in jih sam ni zmožen financirati?«, zahteva pojasnilo. Finančni trgi v Sloveniji ponujajo relativno malo možnosti za finančne naložbe vlagateljem tipa Nepremičninski sklad. Slednji se, ob visoki inflaciji ter visoki rasti cen gradenj, ki smo ji priča v zadnjih letih, trudi s kombinacijo različnih naložb predvsem ohranjati vrednost obsega finančnih sredstev, ki jih bo v prihodnje, kot je deloma pojasnjeno tudi v samem članku, vključno z ustvarjenimi donosi, porabil za plačilo investicijskih obveznosti pri vzdrževanju in prenovah obstoječega stanovanjskega fonda ter novogradnjah v skladu z izvajanjem začrtanega investicijskega cikla. Naložba v obveznice, s pomočjo katerih je investitor zgradil stanovanja v Ljubljani, je bila s finančnega vidika za Nepremičninski sklad uspešna, saj je, kot je pravilno zapisano v članku, iz tega naslova ustvaril 10-odstotni donos na vplačana sredstva.

Prav tako zahteva pojasnilo v predmetnem članku izpostavljeno vprašanje oziroma trditev, ki se nanaša na nakup vrednostnih papirjev družbe T-2: »A zakaj je v to tvegano družbo, nad katero visijo nepoplačani dolgovi, vlagal Nepremičninski sklad PIZ, ki bi moral poslovati konservativno?«. Iz članka ni moč razbrati vira oziroma dokumenta ali metodologije, na osnovi katere je avtorica presojala obvezo konservativnosti vlaganj v finančne naložbe. Presoja naložbe v komercialne zapise z oznako TDV06 izdajatelja T-2 je potekala skladno s pravili naložbene politike, vključno s presojo neodvisnega zunanjega finančnega analitika. Ob tem, glede na razpoložljive podatke v času presoje, ni bila podana ocena o povečanem tveganju napram prejšnjim letom. Do podobne ocene in odločitve za investiranje, kot sicer navajate v članku, so prišli domala tudi vsi ostali večji in manjši vlagatelji, predtem imetniki komercialnih zapisov z oznako TDV05, kar izhaja tudi iz javno dostopnih podatkov. Nakup komercialnih zapisov je sicer zavarovan z zaznambo prepovedi razpolaganja s 25-odstotnim deležem družbe T-2, ob tem pa seveda z ostalimi vlagatelji izražamo skrb ter pozorno preučujemo vse korake in informacije v zvezi s podanim predlogom za uvedbo stečaja zoper družbo T-2, z namenom ustrezne zaščite izvedene finančne naložbe. Naložbena politika Nepremičninskega sklada z izvedbenega vidika sicer velja za konservativno, to izhaja tudi iz zgoraj predstavljene strukture naložb, presojo naložb pa je treba ocenjevati v odnosu na priložnosti na finančnih trgih, ki so primerne z vidika naložbene politike ter ob tem loviti ravnovesje med naložbami, katerih donosi so minimalni (npr. depoziti) ali zmerni (npr. državne zakladne menice) in tistimi, s pričakovanim nekoliko višjim donosom.

V izogib morebitnim napačnim zaključkom pa še pojasnilo k zaključni navedbi v članku: »Nepremičninski sklad je lani ob osmih milijonih evrov prihodkov izkazal 776.000 evrov dobička.« Pretežni del dobička preteklega poslovnega leta gre prav na račun ustvarjenih donosov iz naslova uspešnega upravljanja s finančnimi naložbami. Nepremičninski sklad dobička ne izplačuje, v skladu s statutom družbe je namenjen oblikovanju rezerv ter reinvestiranju v nepremičnine, ki predstavljajo osnovno dejavnost družbe. Z ustvarjenimi donosi iz finančnih naložb pokrivamo tudi manko prihodkov iz najemnin, iz naslova katerih ni mogoče kriti vseh stroškov, povezanih z vlaganji v nepremičnine.