Partizani, posiljevalci, morilci

V Italiji so vse pogostejše skrunitve partizanskih spomenikov in cenzura protifašističnih vsebin

V Italiji, ki jo vodi skrajno desna stranka Bratje Italije, je bilo pred dnevom osvoboditve izpod fašizma 25. aprila vroče. Oskrunjenih je bilo več spomenikov, ki obeležujejo protifašistični boj, premierka Giorgia Meloni pa naj bi celo osebno poskrbela za cenzuro protifašističnega monologa na javni televiziji Rai.

24. aprila, na predvečer italijanskega dneva osvoboditve izpod fašizma, so tako v Rimu neznanci oskrunili spomenik 68 partizanom in antifašistom, ki so bili na tistem mestu ubiti med septembrom 1943 in junijem 1944. Tam je namreč stala trdnjava Forte Bravetta, danes park, ki so jo v času Mussolinijevega režima uporabljali kot prostor za posebno sodišče zoper državne sovražnike. Na tem mestu je bilo ustreljenih tudi devet slovenskih partizanov, ki so bili zajeti leta 1942 med bitko na Nanosu. Storilci so z rdečo barvo na spomenik zapisali besede: »partizani, posiljevalci, morilci«.

Prav tako je bil oskrunjen spomenik v Trstu, ki obeležuje padle v NOB iz vasi Škedenj, Sv. Ana in Kolonkovec. Na spomenik so zapisali: »25. april nacionalni dan žalovanja«.

Na provokacijo se je odzvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je na omrežju X zapisalo, da »ob nesprejemljivih vandalskih dejanjih, ki so v polnem nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami človekovega dostojanstva, svobode in demokracije, ministrstvo izraža pričakovanje, da bodo pristojne italijanske institucije storilce izsledile in ustrezno ukrepale«, poudarilo pa še pomembnost celovitega zgodovinskega spomina.

V Italiji so bila tudi na splošno pred praznikom osvoboditve trenja velika, vladajoča stranka Bratje Italije s premierko Meloni na čelu pa jih le še spodbujata. Giorgia Meloni se noče jasno postaviti proti fašizmu, stranka, ki jo vodi, pa izhaja iz italijanskega neofašističnega gibanja. Premierka naj bi celo osebno cenzurirala protifašistični monolog, ki bi ga moral pisatelj Antonio Scurati prebrati na tretjem programu italijanske javne televizije Rai.

Scurati je sicer znan po svojih knjigah o Benitu Mussoliniju, ki so prevedene tudi v slovenščino. V monologu bi govoril o fašističnih zločinih, ob tem pa podal kritiko italijanskih »post-fašističnih« voditeljev, ki niso »zavrnili svoje neofašistične preteklosti«. Melonijevo naj bi zmotilo tudi to, da Scurati v svojih literarnih delih poudarja kontinuiteto med Mussolinijevim fašizmom in današnjimi populističnimi nacionalisti v Evropi.

Po navedbah italijanskega časopisa Stampa naj bi premierka osebno poklicala dva izmed direktorjev televizije Rai, ki sta ji politično blizu, in jima naročila, naj na televiziji Scuratijev nastop odpovejo. Naročila naj bi tudi, da kot razlog navedejo, da je pisatelj zahteval previsok honorar, javna televizija pa je sporočila, da je bil nastop odpovedan zaradi uredniške odločitve. Tudi sindikat Rai je potrdil, da so razmere na informativnem programu televizije zaradi vmešavanj politike zadušljive.