»Vprašanje je zastavljeno precej navijaško in manipulativno«

Mladi za podnebno pravičnost opozarjajo, da je trenutni predlog referendumskega vprašanja nesprejemljiv, saj da daje državi zeleno luč za graditev nove jedrske elektrarne brez pogojevanj

V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so pred sejo pristojnega odbora o resoluciji o nadaljnji rabi jedrske energije in predlogu posvetovalnega referenduma o projektu nove nuklearke v Krškem (Jek 2) odločevalce znova pozvali k spremembam za večjo transparentnost, pravičnost in strokovnost procesa odločanja o Jeku 2 in preprečitev manipulacij.

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor se bodo danes namreč posvetili vprašanju prihodnje rabe jedrske energije. Na mizi bodo imeli vladni predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji ter predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o Jeku 2, na katerem bi volivci odločali novembra.

Vprašanje na referendumu bi se po predlogu, za katerem stojijo vse poslanske skupine z izjemo Levice, glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?"

Primož Ribarič iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je v izjavi za medije pred sejo odbora spomnil, da so odločevalcem in širši javnosti v zadnjih mesecih že velikokrat predstavili svoje predloge in pripombe, s ciljem, da bi zagotovili transparenten, vključujoč in strokoven proces odločanja pri morebitni graditvi nove nuklearke. "Ker je za naše predloge politika precej gluha, se moramo vnovič zateči k javnemu pozivu," je ugotavljal.

Trenutni predlog referendumskega vprašanja je za gibanje nesprejemljiv, saj da daje državi, predvsem pa Genu energiji kot investitorju, zeleno luč za graditev nove jedrske elektrarne brez pogojevanj in ob dejstvu, da bodo vsi podatki znani in dostopni šele v prihodnjih letih, predvidoma do 2028.

Težavo vidijo še v tem, da je vprašanje "zastavljeno precej navijaško in manipulativno". Volivcem med vrsticami prišepetava, naj glasujejo za, češ da naj bi jedrska elektrarna zagotavljala stabilno oskrbo z jedrsko energijo, je dejal Ribarič.

Vprašanje po njegovih besedah nikjer ne opozori na možne negativne posledice zaradi močne rasti stroškov gradnje, kot kažejo nekateri zadnji primeri v Evropi in ZDA, ter nerešenega vprašanja skladiščenja visoko radioaktivnih jedrskih odpadkov.

"V času, ko imamo premalo informacij, želimo z glasovanjem doseči kar preveč zaključenih dejstev. To ni pravično do javnosti in stroke, ki bi morala pokazati pluse in minuse tako velikega projekta."

Primož Ribarič,
Mladi za podnebno pravičnost

"V času, ko imamo premalo informacij, želimo z glasovanjem doseči kar preveč zaključenih dejstev. To ni pravično do javnosti in stroke, ki bi morala pokazati pluse in minuse tako velikega projekta," je povedal.

V gibanju so zato pripravili svoj predlog referendumskega vprašanja: "Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o Jeku 2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?"

Takšno vprašanje je po besedah Klare Prem Cerar dovolj ozko, da bi v primeru referendumskega da državi in investitorju preprečili možnost izkoriščanja tega za politiko izvršenih dejstev, obenem pa bi imela oba še vseeno javno podporo za pospešitev vseh postopkov. Poraz pa bi po drugi strani pomenil zavrnitev projekta in ustavitev vseh priprav nanj. Pri tem je Prem Cerar kot bistveno navedla tudi to, da je njihovemu predlogu po njenih besedah naklonjeno tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Glede predlagane resolucije o rabi jedrske energije pa je Staša Korpič povedala, da ji kljub izboljšavam še vedno manjka konkretnosti. "Visokoleteče besede ne štejejo ničesar in so le pesek v oči," je prepričana.

Predlogi gibanja glede tega dokumenta se osredotočajo na tri bistvene stebre - zagotoviti transparentno in strokovno upravljanje s projektom Jek 2, zaščita pred ekonomsko nekonkurenčnostjo nove elektrarne ter globalna pravičnost in trajnostno obratovanje nove nuklearke.

Med drugim predlagajo, da se v resolucijo dopiše, da je gradnja Jeka 2 smiselna le ob doseganju stroškovne cene 70 evrov na megavatno uro (MWh), podpori volivcev na drugem referendumu in soglasju civilnega nadzora h gradnji.

Bistvena razloga za opredelitev najvišje stroškovne cene pri 70 evrih na MWh, pri čemer je vanjo treba vključiti vse postavke, od stroškov financiranja do skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov, sta po navedbah Korpič dva.

Prvi je primer iz Francije, kjer da sta se vlada in državni jedrski dobavitelj EDF lani dogovorila, da cena iz prihodnjih jedrskih elektrarn ne bo presegla omenjene ravni, ter ocene analitikov, da se bodo cene elektrike med 2030 in 2060 v Evropi gibale prav okoli 70 evrov na MWh. "To bi pomenilo, da bi stroškovna cena nad to mejo ogrozila rentabilnost projekta," je dejala

Predlagajo tudi nove člene, ki bi zagotovili, da projekt minimizira socialno in okoljsko škodo, še posebej pri pridobivanju goriva in skladiščenju odpadkov. Država naj obenem pripravi okvir, kako postopki, vezani na Jek 2, ne bodo upočasnili širjenja sončnih in vetrnih elektrarn.

PREBERITE TUDI:

• Okoljevarstveniki: »To je pot v novo energetsko zablodo!« Piše Monika Weiss.
• Politična predstava. Zakaj je predsednik vlade Robert Golob v javnih nastopih skeptičen do nove jedrske elektrarne, njegova vlada pa sočasno na široko odpira vrata projektu? Piše Monika Weiss.
• Pri JEK 2 že skrivalnice in aneksi. Izvedba več ključnih raziskav, povezanih s projektom JEK 2, zamuja in se draži, v Gen energiji pa za zdaj ne želijo javnosti razkriti ugotovitve že izvedenih raziskav. Piše Monika Weiss.