Sejem smrti v Mariboru

Slovenska vojska je prejšnji mesec na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizirala dogodek, kjer si lahko z VR očali preizkusil vožnjo drona, skočil v tank in potežkal najnovejšo puško. Naslednji teden se slovenske vojske seli v Maribor, kjer bodo obiskovalci za simbolno ceno petih evrov uživali tudi v koncertu Nine Pušlar, Tokaca, Leopolda I. in Vlada Kreslina v spremljavi orkestra Slovenske vojske. Oglasi za vojsko in njene prireditve so vedno bolj prisotni tako na spletu kot na jumbo plakatih. V medijih lahko preberemo intervjuje z vojakinjami in vojaki, kjer nam predstavijo svoje vrednote, na platformah kot je TikTok pa nam postavni mladi vojaki predstavljajo svoje jutranje rutine.

Čeprav ti dogodki izpadejo kot nekaj med sejmom in zabaviščnim parkom, razne spletne vsebine pa le še en video v dolgi vrsti nekajsekundne zabave, nič od tega ne obstaja le, da zadosti radovednosti. Po lanski spremembi zakona je za vstop v vojaške vrste dovolj končana osnovna šola. Slovenska vojska s svojim propagandnim strojem pospešeno pripravlja domačo mladino na prihajajočo vojno, v katero nas vleče politični razred. V času genocida v Gazi, ki ga zunanja ministrica raje imenuje najboljši čas za priznanje Palestine, in vedno daljše vojne v Ukrajini, kjer Zahod pozicijsko izčrpava Rusijo, kapitalsko pa Ukrajino, Slovenska vojska pripravlja nov sejem smrti, namenjen normalizaciji vojne, uničevanja in ubijanja.

Pri normalizaciji vojne se lahko SV zanese na domače medije, ki vedno pogosteje opravljajo službo vojnega PR-ja: pogled na nedaven intervju z Nino Raduha v Delu ali Popcast na 24ur.com jasno kažejo, da novinarski ceh veselo sodeluje pri normaliziranju morije pri nas. Ko se je pred kratkim “praznovalo” 20. obletnico pristopa k zvezi NATO, ni niti en domač medij objavil resnega teksta (onkraj peticije kolektivov, ki so organizirali protest proti članstvu v NATU), ki bi izpostavil nasprotovanje članstvu, čeprav bi danes za NATO glasovalo le 52% volivcev. Medijska in politična sprega je v primeru vojaške osti kapitalizma popolna.

A novinarji na žalost niso edini, ki v javnem prostoru pomagajo ustvarjati sliko vojske kot zabavne izkušnje in ne kot prihajajoče morije. Za dvigovanje ugleda vojske skrbijo tudi glasbeniki. Na prihajajočih Dnevih SV bosta to samodeklarirani družbeno-kritični reper in ikona (kant-) avtorske glasbe. Kaj ima reper drugega, kot to, da stoji za svojimi besedami z dejanji? Leopold v svojem hitiču Nesen pravi, “jaz ne ubijam, jaz samo prodajam municijo”. Verz, ki je do danes zvenel kritično, zdaj izpade le kot žalosten opis lastnega delovanja.

Za Kreslinovo glasbo, ki je tekom njegove kariere ponarodela, prav tako ne bi mogli nikakor reči, da spodbuja k nacionalizmu, militarizaciji ali moriji. Nasprotno, njegova muzika nas je učila ljubiti, občudovati naravo, biti domoljuben. Kako razumeti, da dva ustvarjalca, ki iz sebe spravita vsak svojo verzijo Zakartane ure, istočasno pojeta na dogodku, katerega namen je rekrutacija otrok za ubijanje in umiranje za tuje interese?

Ne moremo se pretvarjati, da je SV danes na katerikoli način ljudska vojska, ki ščiti prebivalstvo te države pred nevarnostmi. Če temeljni dokumenti SV govorijo o “spoprijemanju z grožnjami čim dlje od naše države ter zunanjih meja EU in Nata”, potem imamo opravka z napadalno in roparsko vojsko. Tako je Slovenska vojska nedavno kupila dve transportni letali za oskrbo vojske do 6000 km stran od Slovenije in šest helikopterjev za Nato večnacionalne specialne sile. Poleg tega je namera vojske, da bo vsaj 50 % odstotkov vojske pripravljene za bojevanje v tujini, vsaj 10 % moštva pa vedno v stalni pripravljenosti. Srca že lahko bijejo za domovino, a umirajo (in ubijajo!) za profite velekapitala.

Noben mlad fant si ne zasluži ubijati in umreti nekje na drugem koncu Evrope le za to, da bo nek ameriški sklad lahko privatiziral tri jeklarne, da bi si EU zagotovila preskrbo s poceni žitom, ali pa da se bo na živem mesu preizkusilo moč novega orožja. Zato moramo vsi narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo! Za začetek ponudimo alternativne poletne tabore za starejše osnovnošolce in dijake, kar trenutno SV skorajda edina v državi ponuja povsem brezplačno. Šole naj bodo trdnjave humanizma, pri čemer naj bo vzgoja za mir temelj njihovega delovanja. Zato naj vojski zaprejo svoja vrata, ne pa da ji ponujajo reklamna mesta in kontaktne ure z učenci. Dijakinje in dijaki naj se učijo solidarnosti in internacionalizma ter oblikujejo široko zavedanje o svetovnih konfliktih, njihovih žrtvah in agresorjih. Zavoljo tega pa se moramo z mladimi o tem pogovarjati, brati protivojno literaturo, gledati protivojne filme in spodbujati protisistemsko in antifašistično delovanje mladih. Predvsem pa moramo čimprej sami pri sebi razčistiti, na čigavi strani smo, s kom kolaboriramo in komu izrekamo podporo.