10. 5. 2024 | Mladina 19 | Komentar
Jaz in moja smrt
Ko hudim nočem ne bodo več sledili dobri dnevi, če me bo trpljenje preplavilo, si želim pomoči pri končanju življenja
Anica Mikuš Kos na otvoritvi Probono ambulante v Ljubljani 7. marca 2024
© Borut Krajnc
V zadnjih osmih letih toliko govorimo o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, da je prostor za mnoge že prenasičen s temi razmišljanji, z argumenti pro in kontra. To seveda ne velja za nas, ki smo v realnem času in prostoru blizu koncu svojega življenja. Oglašam se predvsem iz sebičnih razlogov. Stara sem 89 let, kot judovski in partizanski otrok sem doživela drugo svetovno vojno, opravljala 30 let humanitarno psihosocialno delo na območjih vojnega dogajanja. Edino, kar si danes zares želim zase, je, da ne bi umirala v mukah, da ne bi izgubila osnovnega človeškega dostojanstva, da bi mi bila zagotovljena pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.