Minister SD enako kot minister SDS

Osnutka dveh temeljnih zakonov za izhod iz premoga, to je zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, bo napisalo zasebno podjetje sicer profesorja ljubljanske Pravne fakultete Senka Pličaniča Sol.Lex.Sus, trajnostne pravne rešitve, d. o. o. Za posel bo dobilo 40.752 evrov, razkriva razpisna dokumentacija ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi minister iz kvote stranke SD Aleksander Jevšek. Že sam »outsourcing« pisanja zakonov je izjemno problematičen. Poteza pa zbuja še dodatno začudenje, ker so nam s policije potrdili, da (še) poteka predkazenski postopek, s katerim preiskujejo skoraj milijon evrov vredne pogodbe, ki jih je Pličanič v času Janševe vlade sklenil z okoljskim ministrstvom pod ministrom Andrejem Vizjakom iz SDS.

»Zaradi interesa same preiskave lahko potrdimo le, da predkazenski postopek, ki ga v zadevi vodimo na Policijski upravi Ljubljana, še vedno poteka,« nam je odgovoril Tomaž Tomaževic, predstavnik za odnose z javnostmi policije.

Senko Pličanič je profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, sicer pa tudi dvakratni minister; v drugi Janševi vladi 2012–2013 je bil kot kandidat Liste Gregorja Viranta minister za pravosodje in javno upravo, v vladi Alenke Bratušek, ki je sledila Janševi, pa je bil minister za pravosodje. Pličanič je podjetje Sol.Lex.Sus s sinom ustanovil nekaj mesecev po prihodu zadnje Janševe vlade, junija 2020, v naslednjih dveh letih pa je Sol.Lex.Sus postal »hišni pogodbenik« Vizjakovega ministrstva. Od ministrstva je v letih 2020–2022 prejel skupaj kar 968.745 evrov, kaže baza javnofinančnih tokov Erar. Zadnje nakazilo, okroglih 360.000 evrov, je na račun Sol.Lex.Sus z okoljskega ministrstva prišlo še tri dni po odhodu Vizjaka oziroma Janševe vlade, 3. junija 2022. Vizjak je Pličaniča angažiral za pripravo temeljnega okoljskega zakona o varstvu okolja ter več drugih pomembnih predpisov, kot je uredba o sežigu odpadkov, ki določa tudi pogoje za koncesionarje.

Da je pisanje zakonodaje izjemno problematičen način poslovanja javne uprave, je že v času sedanje vlade Roberta Goloba ministrstva opozorilo več institucij, zlasti protikorupcijska komisija (KPK). KPK je namreč marca lani, ravno na podlagi pregleda Vizjakovih najetih »zakonopiscev«, izrecno in s posebno izjavo pozvala vsa ministrstva – torej tudi Jevška in njegovo ministrstvo – k doslednemu spoštovanju Resolucije o normativni dejavnosti, ki jasno zapoveduje, da je priprava predpisov »poglavitna naloga« državne uprave, torej ministrstev. Prenos pisanja predpisov na zunanje izvajalce pomeni veliko tveganje za korupcijo in ruši pričakovano integriteto, je opozorila KPK, ki se je takrat ob Sol.Lex.Susu na podlagi prijav ukvarjala še s Pličaničevim enako podjetnim akademskim kolegom Rajkom Pirnatom z Inštituta za javno upravo Pravne fakultete in z odvetniško družbo Neffat.

Ob očitnem spregledu omenjenih priporočil KPK je minister za kohezijo Jevšek povsem imun tudi za ugotovitve računskega sodišča. Tudi to je v okviru revizije zaključnega računa državnega proračuna za leto 2022 pregledalo tri pogodbe, na podlagi katerih je Vizjakovo ministrstvo v letu 2022 plačalo Pličaničevemu podjetju Sol.Lex.Sus 381.555 evrov. Revizorji so med drugim ugotovili, da je bilo k trem pogodbam sklenjenih kar trinajst aneksov, ki so večinoma podaljševali roke izvedbe, razkriva poročilo računskega sodišča, objavljeno avgusta lani.

Senko Pličanič in bivši okoljski minister Andrej Vizjak sta k trem pogodbam, kot je leta 2022 razkrilo računsko sodišče, sklenila kar trinajst aneksov.

Ali bo Sol.Lex.Sus tokrat oba osnutka zakonov (o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije) dejansko izdelal in oddal v šestih mesecih od podpisa pogodbe z ministrstvom, kot zahteva razpis? In tudi, kaj se bo dogajalo s pogodbeno ceno, ki je zdaj pri omenjenih 40.752 evrov? Na ministrstvu za kohezijo pojasnjujejo, da je predložitev končnih predlogov obeh zakonov v vladni postopek predvidena v začetku marca 2025. Že ta, zdaj načrtovani rok, brez verjetnih aneksov, pomeni zelo veliko zamudo glede na roke, predvidene v Nacionalni strategiji za izstop iz premoga. Ta strategija, ki jo je sprejela Janševa vlada januarja 2022, namreč predvideva »izstop iz premoga«, ki pomeni prenehanje obratovanja šestega bloka TEŠ in pridobivanja lignita, najpozneje v letu 2033. Hkrati napoveduje, da bosta zakonska okvira za zapiranje rudnika Velenje in za prestrukturiranje regije predložena v javno obravnavo »najkasneje šest mesecev po sprejemu strategije«. To se seveda ni zgodilo.

Pogodba med Pličaničem in ministrstvom pod vodstvom Jevška še ni podpisana; na portalu javnih naročil je bila odločitev o izboru Sol.Lex.Susa objavljena konec aprila. Na ministrstvu sicer ne odgovarjajo jasno na vprašanje, zakaj pri zunanjem izvajalcu naročajo osnutka dveh tako pomembnih zakonov, ki izhajata iz nacionalne strategije in ki morata združiti vrsto kompleksnih področij, vezanih na prestrukturiranje regije, od gospodarskega, okoljskega, energetskega do infrastrukturnega, davčnega, zaposlitvenega, izobraževalnega in socialnega področja. Na ministrstvu se izgovarjajo na »širši pogled« in »kvalitetno pripravo« osnutkov, poudarjajo pa tudi smiselnost sočasnega izvajanja obeh faz, torej zapiranja Rudnika Velenje, kjer je nosilno ministrstvo za naravne vire, in razvojnega prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije, za kar je pristojno ministrstvo za kohezijo. Ob vsej kompleksnosti problematike in zamudah omenimo, da minister Jevšek ob tem kandidira na evropskih volitvah kot tretji na listi, za Matjažem Nemcem in Mojco Kleva Kekuš.

Jevšek se je za naročilo priprave zakonov pri Pličaničevem podjetju odločil navkljub izjavi protikorupcijske komisije, da morajo zakone pripravljati ministrstva sama.

Pličanič in pristojni na ministrstvu zanikajo, da bi se že pred razpisom dogovorili o sodelovanju. Pličanič je namreč s svojim podjetjem Sol.Lex.Sus edini, ki se je prijavil, a s podizvajalcem, to je z mariborskim zavodom Inštitut za trajnostne okoljske rešitve, ki ga vodi pravnica Tina Tement. Pličanič na vprašanje, kako mu uspe uskladiti profesorske obveznosti na javni Pravni fakulteti ( je redni profesor na katedri za upravno pravo) z vsemi komercialnimi pravnimi podjemi, odgovarja: »Svoje akademske obveznosti in svetovalno delo uspešno usklajujem, pri projektu Restart in drugih projektih aktivno sodelujejo tudi moji sodelavci.« Projekt Restart je 17,2 milijona evrov vreden devetletni evropski projekt za izboljšanje menedžmenta odpadkov, ki je bil začet pod ministrom Vizjakom in kjer je Sol.Lex.Sus eden od 16 partnerjev, ob Institutu Jožef Stefan, Geološkem zavodu, GZS, ljubljanski fakulteti za biologijo in drugih. Portal preiskovalno.si je novembra lani poročal, da je Pličaničevo podjetje Sol.Lex.Sus dobilo tudi posel v Energetiki Ljubljana, ki jo vodi ustanovitveni član stranke župana Zorana Jankovića Samo Lozej. Pličanič je Energetiki za 21.960 evrov svetoval pri pripravi tako imenovanega trajnostnega poročila v skladu z evropsko Direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnosti (CSRD). Energetika je ob Pličaniču k oddaji ponudbe pozvala le še Gorazda Pereniča, oziroma njegovo podjetje Perenič svetovanje, ki pa naj bi za svetovanje zahteval več. Portal namiguje na navidezno konkurenco, saj Perenič in Pličanič tesno poslovno sodelujeta. Perenič je solastnik in eden vodilnih v domžalskem podjetju Studio R, ki v več mestih ponuja zasebne zdravstvene storitve in je del skupine Skupinska praksa, v tej pa »glavni pooblaščenec za pacientove pravice« ni nihče drug kot spet Senko Pličanič. Pličanič je sicer kot minister za pravosodje in javno upravo v času Janševe vlade 2012–2013 Pereniča imenoval na položaj predsednika strokovnega sveta za prijazen in učinkovit javni sektor, in to navkljub dejstvu, da je slednjega nekaj mesecev prej sodišče obsodilo na 14 mesecev pogojne kazni zaradi kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja.