O čem bomo odločali 9. junija

Mnogi opozarjajo, da bodo tokratne volitve v evropski parlament prelomne, ker trenutne projekcije bodočih rezultatov evropskih volitev kažejo, da bodo prevlado v novem sklicu prevzele konservativne in skrajno desne politične skupine. Če se ta napoved uresniči, bo, glede na dosedanja stališča in ravnanje teh skupin v EU parlamentu, to pomenilo manjšo skrb za zaviranje podnebnih sprememb in za bolj zdravo življenjsko okolje ter vprašljivi nadaljnji razvoj evropskih institucij. Zato da bi EU tako ob sedanjem številu članstva, zlasti pa ob njegovem povečanju delovala bolj učinkovito in zboljšala svoj geostrateški položaj je potrebna sprememba v načinu sprejemanja odločitev, med drugim ukinitev veta, poenotenje davčne politike, bolj poenotena zunanja in varnostna politika in močnejša skrb za blagostanje evropskega prebivalstva. To pa pomeni, da je potrebno dodatno prenesti nekatere pristojnosti držav članic na EU. Napovedana nova večina v EU parlamentu se pa nasprotno zavzema za vračanje pristojnosti nazaj z EU na države članice. Torej kam hočemo naprej ali nazaj? Janez Janša se je z nastopom na sestanku suverenistov in skrajno desnih strank v Budimpešti že, v imenu SDS, opredelil, kakšno EU si v bodoče želi.

Pred volitvami se običajno primerjajo predvolilni programi in se na podlagi tega odloča, komu dati svoj glas. Še bolje pa je pogledati, kako so ravnali dosedanji slovenski poslanci v EU parlamentu in kakšna stališča imajo njihove stranke v domačem okolju in to upoštevati, pri izbiri komu dati glas. Ker smo zadosti dobro občutili posledice segrevanja ozračja na svoji koži (visoke vročine, suše, požari, poplave) in ker napovedujejo, da bo še hujše, če ne bomo bolj odločno ukrepali, si oglejmo, kako so glasovali slovenski poslanci v evropskem parlamentu o ključni podnebni, energetski in okoljski zakonodaji. Ta zakonodaja je dobila največjo podporo od slovenskih poslancev, ki so člani SD in sicer je v tem prednjačil Milan Brglez, za njim pa Matjaž Nemec in Tanja Fajon. Precej blizu jim je bila Irena Joveva, (Svoboda) za njo pa nekaj zaostaja Klemen Grošelj. Dvajset in manj odstotno so navedene akte podprli Romana Tomc in Milan Zver (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Ljudmila Novak je s svojimi nastopi vedno pazila, da ni kvarila ugleda Slovenije. Še to: Matej Tonin, predsednik NSi je ob neki priliki izjavil, da on sicer podpira zeleni prehod, toda le pod pogojem, da to ne prizadene gospodarstva. Zanimivo, da Tonin doslej še ni opazil, da so poplave povzročile veliko škodo tudi gospodarstvu, da velike vročine in suše zmanjšujejo tudi delovno storilnost v mnogih gospodarskih dejavnostih. Zato bi bilo bolje, da neverneži, kot je Tonin, le začnejo razumeti poziv strokovnjakov, da je prilagajanje gospodarstva in vseh ostalih dejavnosti podnebnim spremembam cenejše kot saniranje njihovih posledic.

K okolju lahko prištevamo tudi glasovanje v EU o pridelavi gensko spremenjenih poljščin tudi v EU. To so podprli Matjaž Nemec, Romana Tomc in Franc Bogovič. To omenjam posebej zato, ker je iz tujine znano, kako lastniki gensko spremenjenih semen z raznimi triki preganjajo tiste kmete, ki želijo ostati pri tradicionalnih, največkrat lastnih, semenih. Kako bo EU preprečila takšno prakso?

V borbi proti vremenskim spremembam in za bolj zdravo življenjsko okolje v EU parlamentu so na čelu evropski Zeleni, takoj za njimi je evropska Levica. Slovenski Zeleni in Levica sta že do sedaj z njima sodelovali.

Morda je lahko eden od kriterijev glede tega, koga bomo volili v evropski parlament, tudi to, katera stranka je podpisala resolucijo o splavu, ki so jo razposlale v podpis mnoge evropske civilno družbene organizacije.

Ne nazadnje je pri volitvah v EU parlament pomembno tudi, kdo in kako krepi ali kvari ugled naše države v EU. Tukaj izstopajo le poslanca in stranka SDS. Že v prejšnjem mandatu je Romana Tomc organizirala nastop Anžeta Logarja v evropskem parlamentu, kjer je prepričeval evropske poslance, da slovenska aktualna vlada ne preganja nepravilnosti v poslovanju slovenskih bank. Po takratnem poročanju medijev so se nekateri evropski poslanci čudili, da Slovenci hodimo svoje perilo prat v evropski parlament. V sedanjem mandatu je Janez Janša na vsak način hotel predvajati v evropskem parlamentu svoj propagandni film. Ker mu ustrezna evropska komisarka tega ni omogočila, so jo v SDS vzeli »na piko«. Romana Tomc ji je nedavno očitala, da bi morala, pa ni ukrepala proti novemu vodstvu RTVS. Sedaj je pa Milan Zver vložil proti njej kazensko ovadbo pred evropskim sodiščem, češ , da je vplivala na predsednika Ustavnega sodišča Slovenije v zvezi z Zakonom o RTVS. S tem je dejansko postavil trditev, da predsednik slovenskega Ustavnega sodišča deluje pod zunanjim vplivom. Morda ima SDS takšne izkušnje s kakšnim ustavnim sodnikom, vendar to vsekakor ne velja za večino ustavnih sodnikov. Sicer so pa slovenski sodniki pri SDS slabo zapisani, saj je v času Janševe vlade v EU romalo pismo o slovenskem »krivosodju«. Če določene politične stranke hočejo svoje politične obračune z nasprotnimi strankami opravljati v okviru EU, jim to seveda ni mogoče preprečiti, lahko se pa vprašamo, ali taka stranka zasluži, da ima svoje poslance v EU parlamentu. Stranka se pa mora vprašati tudi, kako to vpliva na ugled Slovenije v EU.

Glede na vrednote, ki jih ima vsak posameznik, in predstave, ki jih ima o tem, kakšna naj bi bila EU, se bo odločil, kdo bo ustrezno zastopal njegova pričakovanja. V vsakem primeru se v slovenski javnosti oblikuje mnenje, da Slovenija potrebuje učinkovito in v svetu ugledno EU in tudi da mora biti Slovenija aktivna in spoštovana njena članica. Katere politične skupine lahko to zagotovijo? To vprašanje bi najbolj moralo zanimati mlade, saj so posebno zanje pomembni bodoči življenjski pogoji. — Rudi Kropivnik, Ljubljana