V nasprotju z zakoni in ustavo

Pred majsko parlamentarno razpravo predloga resolucije o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in predloga za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško – JEK 2 je nujno, da državni zbor in vlada ponovno pretehtata namen in vsebino teh dokumentov, demokratičnost predvidenega postopka za izbiro zmagovalnega scenarija za energetski prehod ter da opravita temeljiti pravni pregled vseh korakov. Razlog so resni pomisleki glede skladnosti z zakonodajo in ustavo.

Vse namreč kaže, da sta navedena resolucija in predlog za razpis referenduma o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško v nasprotju s 44. členom ustave, zlasti z ustavno pravico do informiranega demokratičnega odločanja o pomembnih, strateških vprašanjih države na referendumu ter v nasprotju z ustavnimi načeli enakosti, pravičnosti in sorazmernosti ter s človekovo pravico do svobodnega izražanja mnenja, kar vključuje pravico in dolžnost iskanja, prejemanja in posredovanja informacij. Resolucija o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško je v očitnem nasprotju z odlokom državnega zbora o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki določa, da se za izbiro zmagovalnega scenarija energetskega prehoda izvede »posvetovalni referendum«. To namreč zahteva obsežno pripravo ter jasno in javno predstavitev alternativnih scenarijev, tudi podrobne stroškovne izračune in primerjavo cen elektrike, ter celovito analizo ekonomskih, okoljskih, socialnih ter varnostnih vidikov, kot to nalaga predmetni odlok.

Prav tako je resolucija o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško v nasprotju s programom za delo sedanje koalicije iz leta 2022, ki med ostalim jasno navaja: »spoštovali bomo odločitev ljudi na referendumu«, za kar bo za izbiro zmagovalnega scenarija »vlada specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informirano odločanje na referendumu«. In ne nazadnje je ta resolucija tudi v nasprotju z novelo nacionalnega energetsko podnebnega načrta – NEPN 2024, ki določa pripravo dveh alternativnih scenarijev. Prvi je stoodstotni scenarij obnovljivih virov energije, ki vključuje sončno, vodno, vetrno, geotermalno energijo ter biomaso in les, drugi pa je scenarij obnovljivih virov energije v kombinaciji še združljivega deleža jedrske energije.

Resolucija o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško »poziva, usmerja, si prizadeva, podpira in spodbuja« takojšnje ter neprekinjene dejavnosti za izvedbo zgolj jedrskega scenarija in gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, tudi procesne, zakonodajne in finančne vidike, ter s tem nezakonito posega v izid referenduma. To je v nasprotju z ustavnimi načeli svobodnega in demokratičnega odločanja ter zakonodaje o referendumu, ki prepoveduje kakršnokoli vnaprejšnje vplivanje na voljo volivcev. Do priprave vseh potrebnih dokumentov in korakov, z dvema alternativnima predlogoma vred, ter do izvedbe referenduma in razglasitve zmagovitega scenarija mora vlada na podlagi določb zakonodaje in temeljnih načel ustave umakniti obravnavo resolucije in predloga za razpis referenduma ter tudi namero za sprejetje specialnega zakona o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in za začetek njenega prostorskega umeščanja.

Predvidena stroškovna cena elektrike iz drugega bloka Jedrske elektrarne Krško bi presegla 170 EUR/MWh, kar je precej več, kot je trenutna cena elektrike na evropski energetski borzi, ki je okrog 80 EUR/MWh.

Alternative so svoboda demokratičnega odločanja, zato mora vlada za informirano odločanje na referendumu predhodno pripraviti in javno predstaviti najmanj dva scenarija energetskega prehoda, tudi stroškovne izračune. Pri tem je treba upoštevati omejitev, da jedrski in nehidro scenarij obnovljivih virov energije v podobnem deležu nista združljiva zaradi zniževanja cen elektrike in pospešenega vključevanja obnovljivih virov energije v sistem, kar pomeni, da kombinacija obeh scenarijev v energetski mešanici ni mogoča.

Referenčni jedrski projekti v zadnjih 25 letih in strokovne analize zahodnih držav sveta jasno kažejo, da bi finančni stroški gradnje 1600 MW jedrske elektrarne (kot je predvidena za drugi blok Jedrske elektrarne Krško), vključno s ceno kapitala (kreditom), danes presegli 20 milijard evrov, ne da bi upoštevali stroške za geološko odlagališče smrtonosnih visoko radioaktivnih odpadkov. To pomeni, da bi bila stroškovna cena elektrike iz drugega bloka Jedrske elektrarne Krško višja od 170 EUR/MWh, kar je bistveno več, kot je trenutna cena elektrike na evropski energetski borzi Hudex, ki je okrog 80 EUR/MWh. Navedeni celotni stroški projekta JEK 2 bi v letnem bruto domačem proizvodu pomenili več kot 30 odstotkov, skoraj dva letna proračuna na prihodkovni strani, več kot 15 TEŠ 6 in več kot 20.000 evrov na zaposlenega. Po priključitvi na omrežje (predvidoma čez 15 let od prve lopate) bi drugi blok Jedrske elektrarne Krško pri trenutnih cenah elektrike na evropskem trgu beležil izgubo okoli milijarde evrov na leto, ta bi se z leti povečevala.

Celotni stroški za scenarij obnovljivih virov energije bi bili glede na koeficient učinkovitosti na enako količino proizvedene energije približno trikrat nižji, stroškovna cena elektrike pa bi bila od 50 do 60 EUR/MWh, s padajočim trendom, in je že danes nižja kot iz predvidenega drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, vključno z nekajurnimi hranilniki presežkov proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, ki za zdaj zadostujejo za normalno delovanje energetskega sistema.

Že danes je elektrika iz obstoječe jedrske elektrarne najdražja med vsemi viri energije. Stroškovna cena elektrike iz obstoječe jedrske elektrarne, ki je okrog 40 EUR/MWh, je močno subvencionirana, saj ne zajema skritih subvencij, in sicer: razgradnje obstoječe jedrske elektrarne po zaključku obratovanja – najmanj 1,5 milijarde EUR ali 20 EUR/MWh; gradnje geološkega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke – najmanj 5 milijard EUR ali 100 EUR/ MWh, in pravičnega nadomestila za omejeno rabo prostora za občino Krško – 10 EUR/MWh (ali okrog 30 milijonov EUR na leto, ki ga mora občina Krško skladno z ustavnim načelom pravičnosti in previdnosti zahtevati od države in ne pristajati na trikrat manjši letni znesek). Jedrske elektrarne kot edina industrija poleg vojaške tudi niso zavarovane za jedrsko škodo – razen skromnih nadomestil, kar bi stroškovno ceno še desetkratno povečalo, zato stroškov zavarovanja v tem izračunu ni. Današnja realna stroškovna cena elektrike iz obstoječe jedrske elektrarne, z navedenimi skritimi subvencijami vred, bi tako morala biti najmanj 170 EUR/MWh.

Vlada mora za informirano odločanje na referendumu predhodno pripraviti in javno predstaviti najmanj dva scenarija energetskega prehoda, tudi stroškovne izračune.

Projekt drugega bloka Jedrske elektrarne Krško bi za Slovenijo kot razmeroma majhno državo pomenil bistveno preveliko tveganje naslonitve zgolj na en veliki energetski vir. Zaradi velikostnega razreda celotnih stroškov, pritiska na javna sredstva, državna poroštva ter kreditno sposobnost države bi vodil v »finančno brezno« in potencialni »finančni zlom« države. Visoka cena elektrike iz drugega bloka Jedrske elektrarne Krško pa bi močno povečala energetsko revščino. Oportunitetni stroški jedrskega scenarija in projekta so za Slovenijo nedvomno in bistveno previsoki.