Pol milijarde evrov v tujino

Potem ko so banke in hranilnice, ki delujejo v Sloveniji in so zdaj v večinski lasti tujcev, lani dosegle zgodovinsko rekorden rezultat – skupaj so imele 1,14 milijarde evrov dobička pred davki, kar je dvakrat toliko kot leta 2022, z rekordnimi dobički nadaljujejo tudi letos. Primerjalni podatki Evropske centralne banke pa kažejo, da ceno te poslovne uspešnosti plačujejo stranke, ki jim »slovenske« banke ponujajo primerjalno zelo draga posojila, hkrati pa jim za depozite plačujejo izredno nizke obresti, med najslabšimi v Evropi. Koristi, na drugi strani, pa imajo predvsem (tuji) delničarji in vodilni bank. Recimo predsednik uprave NLB je lani dobil že 768.447 evrov bruto plač in nagrad, v povprečju torej malo več kot 64.000 evrov bruto na mesec, razkriva nedavno objavljeno letno poročilo NLB.

Kakšen je torej recept za rekordne dobičke, ki jih lani in letos kujejo banke v Sloveniji? Razkriva ga podatkovna baza Evropske centralne banke (ECB), za ponazoritev pa zadoščajo zadnji dostopni podatki za marec letos. Baza ECB recimo kaže, da so banke v Sloveniji marca plačevale gospodinjstvom za nove depozite v povprečju 1,90-odstotne letne obresti, povprečje v vseh državah z evrom pa je bilo 3,16 odstotka, torej bistveno več. Še več; od dvajsetih držav z evrom so gospodinjstvom za denar, ki ga naložijo v banke, manj od »naših« bank plačevale le banke na Cipru (v povprečju 1,77 odstotka na leto), banke v sosednjih Avstriji in Italiji pa so svojim strankam v povprečju plačale 3,2- oziroma 3,75-odstotne obresti na nove depozite. Podatki ECB hkrati kažejo, da je neskladje med obrestnimi merami za depozite v Sloveniji in povprečjem evrskega območja zdaj največje v zadnjih 15 letih. Konec marca je bilo sicer v bankah v Sloveniji 26,44 milijarde evrov denarja gospodinjstev, kar je malo manj kot konec leta 2023 (26,51 milijarde).

Drugi del enačbe »uspeha« naših bank pa so krediti: kljub globoko podpovprečnim, skoraj najnižjim obrestnim meram, ki jih plačujejo za depozite v evrskem območju, pa pri kreditih nikakor niso med (naj)cenejšimi v evrskem območju. Če pogledamo glavne skupine posojil, so naše banke marca letos v povprečju zaračunavale nekoliko nižje obrestne mere od bank evrskega območja le pri novih potrošniških posojilih (6,6 proti 7,8 odstotka na leto), pri novih stanovanjskih posojilih in pri posojilih podjetjem pa so bile v evrskem povprečju, to je pri 3,8 oziroma 5,2 odstotka. Še pred letom dni je bila razlika zlasti pri stanovanjskih posojilih višja, naše banke so bile torej za kreditojemalce pred letom primerjalno še manj ugodne.

Od dvajsetih držav z evrom so gospodinjstvom za denar, ki ga naložijo v banke, manj od »naših« bank marca letos plačevale le banke na Cipru.

Rezultat opisanih škarij, to je razlike med depozitnimi in kreditnimi obrestnimi merami, je neto obrestna marža oziroma neto obrestni prihodki, ki so glavni generator visokih dobičkov naših bank v zadnjem obdobju, tudi letos. Lani so banke neto obrestne prihodke podvojile – s predlanskih 0,7 milijarde evrov na skoraj 1,5 milijarde evrov, v prvem četrtletju letos pa so ti prihodki znašali 405 milijonov evrov, kar je za tretjino več kot v istem času lani. Po zadnjih podatkih ECB je neto obrestna marža v povprečju evrosistema 1,7-odstotna, v našem bančnem sistemu pa kar 3,2-odstotna. To kaže, če poenostavimo, da tuji, zlasti srednjeevropski lastniki naših bank dosegajo v Sloveniji bistveno višje marže kot na svojih domačih srednjeevropskih trgih. Ob tem je simptomatično razkritje Skupine NLB v poslovnem poročilu za prvo četrtletje letos, da na vseh trgih bivše Jugoslavije dosega še višje neto obrestne marže kot v Sloveniji, na črnogorskem trgu celo 5,1-odstotno.

Visoki dobički seveda omogočajo izplačila dividend in prinašajo bonuse vodilnim. NLB bo letos po napovedih delničarjem izplačala 220 milijonov evrov dividend. Od tega si bodo večino, skoraj 114 milijonov evrov, razdelili lastniki NLB, skriti za računi na ameriški banki Bank of New York Mellon, država bo kot četrtinska lastnica dobila 55 milijonov evrov. Madžarska banka OTP je iz NKBM in SKB že marca z dividendami potegnila 147 milijonov evrov. Tudi srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki že dobro leto svoje naložbe, med drugim Gorenjsko banko, upravlja prek ciprske družbe Agri Europe Cyprus, si je marca iz slednje izplačal 35 milijonov evrov dividend. Italijanska Intesa Sanpaolo je ravno ta ponedeljek na skupščini odločila, da bo iz svoje slovenske banke – do leta 2016 Banke Koper – julija izplačala 21,5 milijona evrov, italijanska skupina Unicredit pa je že aprila iz slovenskega Unicredita potegnila 46,7 milijona evrov dividend. Dunajska Addiko bank je iz slovenske banke, nekdaj Hypo banke, že aprila potegnila 25,9 milijona evrov dividend. Za avstrijsko Sparkasse in domačo Deželno banko skupščini delničarjev še nista sklicani, prav tako ne za Delavsko hranilnico. Konec maja bodo lastniki Primorske hranilnice Vipava odločali o razdelitvi 0,6 milijona evrov dividend, lastniki hranilnice Lon pa o namenitvi 2,4-milijonskega lanskega dobička za kritje bilančne izgube.

Predsednik uprave NLB je vsak dan v lanskih 365 dneh »zaslužil« natanko 2105 evrov bruto, v celotnem letu 768.447 evrov bruto.

Ob poslovnem uspehu naših bank, ki se nadaljuje tudi letos, omenimo še, da se je po podatkih Banke Slovenije število zaposlenih v bankah zgolj v zadnjih letih znižalo za 333, z 8305 v 2021 na 7972 v letu 2023, število bančnih enot po državi pa se je sočasno zmanjšalo s 391 na 363. Kljub lanskemu rekordnemu dobičku bančnega sistema, znašal je 1,14 milijarde evrov pred davki, so lani banke plačale državi 38,9 milijona evrov davka od dobička, kar je manj kot ob polovico nižjem dobičku v letu 2022 in celo manj kot na primer leta 2009, ko je bančni sistem izkazal le 162 milijonov evrov dobička pred davki in plačal 39,1 milijona evrov davka. Po sanaciji bank v letih 2013/14 si namreč banke vsa leta nižajo davčne obveznosti s takrat pripoznanimi visokimi izgubami, saj država uveljavljanja teh izgub kot davčnih olajšav časovno doslej še ni omejila – kljub pozivom, da je taka omejitev smiselna. Tudi zato, ker je breme sanacije prevzela država, davčne ugodnosti pa zdaj koristijo zasebni (večinsko) tuji lastniki.