Novi tajvanski predsednik pozval Kitajsko k ustavitvi ustrahovanja

Obenem se je zavzel za mir in menil, da bodo imeli odnosi med Taipejem in Pekingom v prihodnje velik vpliv na celoten svet

Na položaj je danes prisegel novi tajvanski predsednik Lai Ching-te, ki je ob tem pozval Kitajsko, naj preneha politično in vojaško ustrahovati otok. Zavzel se je za mir in menil, da bodo imeli odnosi med Taipejem in Pekingom velik vpliv na celoten svet. Peking je medtem poudaril, da je Tajvan ne glede na notranjepolitične razmere del Kitajske.

Lai je kot kandidat vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) zmagal na januarskih predsedniških volitvah. Danes je na položaju nasledil Tsai Ing-wen, ki je gojila tesne stike z ZDA.

Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 sicer deluje neodvisno od kitajske celine, vendar Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja.

Medtem ko kitajski predsednik Xi Jinping odkrito govori o združitvi otoka s celino, del tajvanskih političnih sil pa o neodvisnosti, večina Tajvancev še naprej želi ohranjati status quo in s tem mir.

"Pozivam Tajvan in Kitajsko, naj sprejmeta globalno odgovornost za ohranjanje miru in stabilnosti v regiji. Pozivam Kitajsko, naj zagotovi, da bo svet osvobojen strahu pred vojno."

Lai Ching-te,
novi tajvanski predsednik

V nagovoru je Lai danes vojaška dejanja Kitajske po poročanju britanskega BBC označil za največji strateški izziv globalnemu miru in stabilnosti, Peking pa pozval, naj preneha "politično in vojaško groziti Tajvanu".

"Pozivam Tajvan in Kitajsko, naj sprejmeta globalno odgovornost za ohranjanje miru in stabilnosti v regiji. Pozivam Kitajsko, naj zagotovi, da bo svet osvobojen strahu pred vojno," je dejal in ob pozivu Pekingu, naj namesto konfrontacije izbere dialog, poudaril, da Tajvan glede demokracije in svobode ne more popuščati.

"Mir je edina možnost," je Lai dejal množici, zbrani na inavguraciji, ki se je po navedbah tajvanskih oblasti udeležilo več kot 500 tujih gostov.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin je medtem po inavguraciji Laija izjavil, da so prizadevanja za neodvisnost Tajvana obsojena na neuspeh in da vodijo v slepo ulico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ne glede na to, kako se spremenijo notranjepolitične razmere na Tajvanu, to ne bo spremenilo zgodovinskega in pravnega dejstva, da obe strani ožine pripadata eni Kitajski," je še dodal.

Peking je že jasno izrazil svoje neodobravanje tako Laija kot njegove podpredsednice Hsiao Bi-khim, ki sta oba člana DDP. Tajvan je v zadnjih tednih poročal o okrepljenem številu kitajskih vojaških aktivnosti v okolici in jih pričakuje tudi po Laijevi prisegi.

Malo pred inavguracijo je sicer Kitajska zaradi prodaje orožja Tajvanu uvedla sankcije proti trem ameriškim obrambnim podjetjem. Ta sedaj ne smejo več izvažati orožja na Kitajsko, poročanje kitajske Xinhue povzemajo tuje tiskovne agencije.

Laija sicer v njegovem mandatu čakajo tudi številni izzivi doma - med drugim razdeljen parlament in nezadovoljni mladi, ki jih pesti pomanjkanje stanovanj in delovnih mest.

2O1WWh9Reek

GpJQbl0yGs8

dzbVSym66Cc