Slovenija še naprej zahteva takojšen konec izraelske vojaške operacije v Gazi

Zasedanje v Varnostnem svetu o položaju na Bližnjem vzhodu s poudarkom na Gazi je bilo sklicano na pobudo Slovenije in Alžirije

Slovenija še naprej zahteva takojšen konec izraelske vojaške operacije v Gazi, je v ponedeljek v Varnostnem svetu dejal slovenski veleposlanik Samuel Žbogar. Zasedanje o položaju na Bližnjem vzhodu s poudarkom na Gazi je bilo sklicano na pobudo Slovenije in Alžirije. Predstavnica ZN je razmere v enklavi opisala kot katastrofalno nočno moro.

Žbogar je v luči umikanja civilistov iz Rafe na skrajnem jugu Gaze spomnil na 13. oktober, ko je Izrael prvič izdal ukaz za umik civilistov. "Temu so sledili številni drugi ukazi za evakuacijo na nova varna območja. Pobegnilo je 1,7 milijona ljudi," je dejal.

"Nekateri že več mesecev pozivamo k prekinitvi ognja. 25. marca smo sprejeli resolucijo, ki je to zahtevala, ampak ne Hamas in ne Izrael je ne spoštujeta," je dejal in izrazil zaskrbljenost nad ignoranco izraelskih voditeljev tudi glede zahtev Meddržavnega sodišča, naj ustavi vojaške operacije v uničeni palestinski enklavi.

"Poudarjamo, da ukazi za evakuacijo ne odvezujejo obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu. Vojne zločine in zločine proti človečnosti, storjene na ozemlju Izraela in Palestine vsaj od 7. oktobra 2023, je treba preganjati neodvisno in nepristransko, ne glede na storilce," je dejal Žbogar in menil, da nadaljevanje spopadov ustvarja novo jezno generacijo, ki bo povzročila izgubo zmernih glasov v regiji.

S položajem na terenu sta veleposlanike sicer seznanila posebni koordinator ZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Tor Wennesland in direktorica oddelka za operacije pri Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) Edem Wosornu.

"Poudarjamo, da ukazi za evakuacijo ne odvezujejo obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu. Vojne zločine in zločine proti človečnosti, storjene na ozemlju Izraela in Palestine vsaj od 7. oktobra 2023, je treba preganjati neodvisno in nepristransko, ne glede na storilce."

Samuel Žbogar,
slovenski veleposlanik

"Bojim se najhujšega za oblegane in prestrašene civiliste v Rafi, za talce, ki so v nepredstavljivih razmerah že več kot 225 dni in za preobremenjeno humanitarno operacijo," je dejal Wennesland, ki je kritiziral izraelski ukaz o evakuaciji prebivalcev dela Rafe na t. i. razširjeno humanitarno območje v Al Mavasiju. Poudaril je, da tam ni zatočišč, hrane, vode in sanitarij.

Opozoril je na ogromen obseg humanitarnih potreb v Gazi in poudaril, da ni nadomestila za polno in okrepljeno delovanje obstoječih kopenskih mejnih prehodov.

Wosornu je razmere v Gazi opisala kot katastrofalno nočno moro. "Odkrito povedano, zmanjkuje nam besed za opis dogajanja v Gazi," je dejala. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo v nasilju ubitih že več kot 35.000 ljudi, več kot 79.000 pa je bilo ranjenih. Zdravstveni sistem v Gazi je pod nemogočim pritiskom. V zadnjih dveh tednih je bilo iz Rafe v druga območja Gaze razseljenih več kot 800.000 ljudi.

Nekoč prepolna taborišča in zasilna zavetišča v Rafi so se zdaj v veliki meri izpraznila, večina razseljenih oseb pa je poiskala zatočišče v Han Junisu in Deir al Balahu, kjer primanjkuje ustreznih stranišč, vode, drenaže in zatočišč. Od 17. maja mejni prehod Rafa ostaja nedostopen za humanitarni tovor, gorivo in osebje. Na egiptovski strani je obtičalo približno 82.000 ton zalog, hrana se je pokvarila, zdravilom pa je potekel rok trajanja.