Škodljive posledice zdravniške stavke in dvoživkarstva zdravnikov

Predstavniki civilne iniciative Glas ljudstva, Sindikata upokojencev, Zveze društev upokojencev, združenja ZaNas in Ženskega lobija so opozorili, da stavka zdravnikov škodi javnemu zdravstvu

Predstavniki nekaterih civilnodružbenih organizacij so danes odločno pozdravili napovedane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvidevajo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Opozorili so na številne škodljive posledice zdravniške stavke in tako imenovanega dvoživkarstva zdravnikov, med katerimi je podaljševanje čakalnih dob.

Predstavniki civilne iniciative Glas ljudstva, Sindikata upokojencev, Zveze društev upokojencev, združenja ZaNas in Ženskega lobija so na skupni novinarski konferenci pred ministrstvom za zdravje opozorili, da stavka zdravnikov škodi javnemu zdravstvu. Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je med posledicami naštel manjše število obravnav, podaljševanje čakalnih dob in poslovno izgubo zdravstvenih zavodov.

Zatrdil je, da zdravniki dopoldne stavkajo, popoldne pa delajo v zasebnih zdravstvenih izvajalcih s koncesijo. "Ta stavka se je jasno pokazala kot orodje za razgradnjo javnega zdravstva. Smo v situaciji, kjer bodo vse javne zdravstvene ustanove prikazovale milijonsko izgubo, na drugi strani pa bodo zasebna podjetja prikazovala milijonske dobičke," je zatrdil.

Predstavnik iniciative Dušan Keber je izpostavil, da dvoživke v zdravstvu, torej zdravniki, ki delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, načrtno ustvarjajo čakalne dobe, prevzemajo lažje, nepotrebne in dobičkonosne posege ter vplivajo na manjši obseg dela v javnem zdravstvu. Izpostavil je, da so zdravniki tudi zaradi dvojnega dela utrujeni, kar vpliva na napake v zdravstvu. Dvojno delo tudi zmanjšuje interes zaposlenih za raziskovalno in pedagoško delo ter vpliva na slabe odnose v kolektivu.

Sekretar Sindikata upokojencev Aleš Golja je izpostavil, da je stavka delavcev sicer legitimna, vendar gre pri zdravniški stavki vedno bolj za zahteve po posebnem položaju le nekaterih, poleg tega zahteve stavkajočih ne krepijo javnega zdravstva. "Ljudje so prestrašeni. Mnogi se bojijo obiskov pri zdravnikih, saj ne vedo, kako bodo obravnavani. Mnogi s svojimi obiski čakajo," je dejal Golja.

Predsednica Ženskega lobija Sonja Lokar pa je opozorila na pomanjkanje ginekologov v primarnem javnem zdravstvu. Izpostavila je, da se je področje ginekologije v Sloveniji v zadnjih desetletjih hitro razvijalo, kar je vplivalo na nizek delež najstniških nosečnosti ter raka na materničnem vratu in dojkah. "Če uničimo to pridobitev ginekologa na primarni ravni, nam ne bo šlo več tako dobro," je poudarila.

Vlado je pozvala, naj loči javno in zasebno ginekološko in porodničarsko delo. Meni tudi, da bi morali ginekologe z bolnišnične ravni preusmeriti na primarno zdravstvo. Pozvala je tudi k dvigu plač za zdravnike in osebje v primarnem zdravstvu.

Predstavniki civilne družbe so ministrstvo pozvali, naj novelo zakona o zdravstveni dejavnosti pripravi v najkrajšem možnem času. Pričakujejo, da bo koalicija izhodišča sprejela v naslednjih dveh tednih. Premier Robert Golob je novelo zakona sicer napovedal prejšnji teden. Dejal je, da bo "jasno in dokončno" razmejila javno in zasebno zdravstvo. Napovedal je, da bo delo preko ur v zasebnih zavodih bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano. V ponedeljek je dejal, da bodo izhodišča prihodnji teden obravnavali na vladi.

Vimrls5yLDc