Sporazumu o preprečevanju pandemij zahteva spoštovanje človekovih pravic

Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da novi sporazum Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ne bo posegal v suverenost držav članic

Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bi na zasedanju, ki se bo začelo prihodnji teden, lahko odločala tudi o novem sporazumu glede preprečevanja pandemij in spremembah mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Na ministrstvu za zdravje ob tem poudarjajo, da dokumenta ne bosta posegla v suverenost držav članic.

Dokumenta so začeli pripravljati zaradi vseh težav po izbruhu preteklih pandemij, tudi pandemije covida-19, je v petek v izjavi za medije pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Eva Vodnik. Predloga besedil temeljita na večji solidarnosti med razvitimi državami in državami v razvoju, predlagala pa ju je Evropska unija.

O vsebini dokumentov trenutno sicer še potekajo pogajanja, saj so države članice do septembra 2022 podale predloge več kot tristo dopolnil, ki jih zdaj usklajujejo. Pogajanja tečejo za vsak dokument posebej in bodo trajala vse do 77. generalne skupščine WHO, ki bo med 27. majem in 1. junijem v Ženevi in na kateri je predvideno glasovanje o besedilih.

"Veliko energije in naporov je vloženih v to, da se doseže konsenz vseh članic," je povedala Vodnik in dodala, da je zato mogoče tudi podaljšanje pogajanj in kasnejši sprejem dokumentov. O njih odločajo vse države članice, zasedanja pogajalskih skupin pa so javna in jih je moč spremljati oz. si pogledati posnetke prek spleta.

Vlada sprejela pobudo za sklenitev dokumentov, a le ob spoštovanju človekovih pravic

Vlada je 24. aprila sprejela pobudo za sklenitev novega sporazuma oziroma mednarodnega instrumenta WHO, 9. maja pa tudi pobudo za sklenitev dopolnilnih sprememb mednarodnega zdravstvenega pravilnika.

Pobudi vključujeta stališča, s katerimi bo slovenska delegacija v Ženevi utemeljevala stališče glede sprejetja dogovora. Obe pobudi je minulo sredo potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko.

Vlada je namreč sprejela dodatne zahteve Slovenije, med drugim zavezanost k spoštovanju in zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija zahteva tudi, da se nobena določba sporazuma ne more razlagati kot pooblastilo sekretariatu ali generalnemu direktorju WHO, da usmerja, odreja, spreminja ali kako drugače predpisuje notranje zakone ali politike katerikoli države ali ji nalaga sprejetje ukrepov, ki niso v skladu s pravnim redom v državi, na primer uvedba obveznega cepljenja.

"Slovenija podpira prizadevanja za preprečevanje, boljšo pripravljenost in odziv na bodoče pandemije, vendar nove ureditve ne bomo podprli, če bi odločbe kakorkoli posegale v temeljne človekove pravice in temeljne svoboščine, če bi posegale v suverenosti držav članic, če bi posegale v pravico ljudi do verodostojnosti informacij ali če bi uvajali obvezne ukrepe v nasprotju s pravnim redom Slovenije," je poudarila Vodnik.

Dodala je, da so se v izhodišču tudi druge države strinjale, da se mora pri pripravi predlogov upoštevati načelo suverenosti vsake države in da bo tudi v prihodnje samo v pristojnosti vsake države, kakšne ukrepe bo sprejela za obvladovanje pandemije znotraj svojih meja.

Pri spremembah mednarodnega zdravstvenega pravilnika pa Slovenija zagovarja, da se mora ta posodobiti skladno s tehnološkim napredkom, vključno z digitalizacijo in deljenjem bolj natančnih informacij o mikrobioloških in genomskih lastnostih patogenov, in da se uvede t. i. stopnjo pripravljenosti, ki bo povečala pozornost mednarodne skupnosti, a brez razglasitve izrednih razmer na področju javnega zdravja.

Slovenska stran zagovarja še, da se jasno opredeli, da morajo biti priporočila za ukrepe izdana na podlagi znanstvenih dokazov, da se okrepi dosledno izvajanje pravilnika ter da se zagotovi način za dejanska vlaganja v krepitev zdravstvenih kapacitet v manj razvitih državah, so na ministrstvu zapisali v nedavnem sporočilu za javnost.

Pozivi vladi, naj dokumentov ne potrdi

Nekateri akademiki in vidni posamezniki so v odprtem pismu vlado pozvali, naj dokumentov ne potrdi. Menijo, da je odločitev mogoča šele po široki javni razpravi, ki pa ni možna, saj končnih predlogov dokumentov še ni.

Zapisali so, da sta pri odločanju nujni največja previdnost in politična odgovornost, "saj predlagana dokumenta neposredno zadevata našo nacionalno suverenost in osnovne življenjske interese prebivalstva". Po njihovem mnenju bo imel generalni direktor WHO "pooblastila za razglasitev izrednih razmer in ukrepov po lastni presoji", organizaciji očitajo tudi, da so si v njej veliki zasebni ekonomski interesi prek financiranja pridobili nedopustno velik vpliv.

Pravnik Andraž Teršek pa je v odprtem komentarju k javnemu pismu zapisal, da ne bo dovolj, če država zgolj ne bo potrdila ali podpisala pravilnika in sporazuma. Po njegovem bi morala glasovati proti sprejemu obeh dokumentov in hkrati glede obeh vložiti zavrnitev. "Sicer je pravni učinek enak pravnemu učinku vzdržanosti pri glasovanju v parlamentu," je zapisal. Ob tem se je v komentarju ponovno zavzel za izstop iz WHO.

Na ministrstvu očitke zavračajo

"Da bo imel direktor WHO večja pooblastila kot sedaj, vsekakor ne drži," pa je zagotovila Vodnik. Dodala je, da lahko že po veljavnem pravilniku iz leta 2005 razglasi izredne razmere, zdaj pa vanj dodajajo dodatna telesa, ki bodo nadzirala postopek razglasitve.

O financiranju WHO pa je Vodnik dejala, da se financira iz sredstev držav članic, majhen delež pa je zasebnih donacij. "Tudi, ko gre za te donacije, so vzpostavljeni mehanizmi, da se porabljajo v skladu s konsenzom držav članic in v skladu z nekimi pravili igre," je še povedala.

Že novembra pa je ministrstvo pojasnilo tudi, da če bo novi sporazum na generalni skupščini sprejet, bo pogodba odprta za podpise držav članic in šele, ko bo zbranih dovolj podpisov, bo pogodba stopila v veljavo, vendar zgolj za države, ki jo bodo ratificirale. Torej sama potrditev na generalni skupščini brez ratifikacije državnega zbora še ni obvezujoča.

Mednarodni zdravstveni pravilnik pa sicer na podlagi ustave WHO države na mednarodni ravni zavezuje k njegovemu izvajanju brez ratifikacije, "vendar je tu treba poudariti, da ima vsaka država možnost, da se odloči, da pravilnik zanjo ne velja, ali da na posamezne člene poda pridržke," so navedli.