Prava stran zgodovine

Amsterdam, Pariz, Bruselj, Lizbona, Barcelona, Stockholm, London, Zürich, Dublin, Atene, Berlin, Dunaj, Ljubljana. To je le nekaj izmed mest po Evropi, v katerih so študentje v zadnjem mesecu z zasedbami fakultet zahtevali, da se njihove univerze opredelijo do genocida v Gazi ter prekinejo vezi z izraelskimi akademskimi institucijami, ki podpirajo genocid.

V Amsterdamu se je 6. maja več sto študentov zbralo pred kampusom Roeterseiland tamkajšnje univerze. Na zelenici pred stavbo so postavili barikade iz opek, desk in vrvi. V noči s 6. na 7. maj jih je pregnala nizozemska policija, ki je z udeleženci zasedbe prišla v nasilen konflikt, aretiranih je bilo 169 ljudi. Takoj naslednji dan so se zasedbeniki premaknili v nov kampus v drugem delu mesta, imenovan Oudemanhuispoort. Tokrat jih policija ponoči ni razgnala.

Jutro za tem je med vodstvom amsterdamske univerze, na čelu s Petrom-Paulom Verbeekom, in zasedbeniki stekel pogovor, dogovorili so se tudi, da se spet srečajo popoldne. V izjavi za javnost so zapisali, da je »izvršni odbor zadovoljen, da se bo pogovor nadaljeval. Tudi v trenutkih napetosti na univerzi je dialog še vedno rešitev. Izvršni odbor ohranja stike s protestniki in upa, da si lahko prizadevajo za rešitev, ki bo končala to situacijo in bo ugodna za vse vpletene strani.« Do pogovora tisti popoldan ni prišlo, preden bi se lahko zgodil, je protestnike spet razgnala policija. Po teh dogodkih je potekalo še nekaj protestov in poskusov zasedb, a nobeden ni trajal več kot nekaj ur. Univerza v Amsterdamu doslej ni izpolnila nobene izmed zahtev študentov.

Več posluha je imela Univerza v Gentu v Belgiji, kjer je bila zasedba za Palestino tudi okoljevarstvena. »Spoznali smo, da se vsi borimo za to, da se univerza zaveže vrednotam, za katere trdi, da jih spoštuje. Vidimo, da je boj za Palestino tudi boj za podnebno pravičnost. Izraelske okupacijske sile v Gazi izvajajo ekocid in uničujejo vse elemente življenja in narave. Izraelski ’zeleni kolonializem’ uničuje avtohtono zemljo in nad etnično očiščenimi vasmi sadi neavtohtona drevesa. Pojavljajo se tudi vprašanja strupenega onesnaževanja, ki ga povzročajo naseljenci, ter dodeljevanja vode in zemlje. Oba boja sta med seboj povezana, zato so podnebni aktivisti solidarni z nami glede Palestine, in zavedamo se, da je to tudi podnebno vprašanje. Naše zahteve gredo z roko v roki,« je na zasedbi dejala ena izmed predstavnic gibanja.

Vodstvo ljubljanske univerze, rektor in dekani, se morajo odločiti, ali bodo šli po poti Genta, ki je partnerstva z izraelskimi ustanovami prekinil, ali po poti Amsterdama, kjer vodstvo za študente nima posluha.

Rektor gentske univerze Rik Van de Walle je še enkrat pregledal sporna partnerstva in ugotovil, da tri izraelske ustanove, s katerimi je univerza povezana, tehnološki inštitut Holon, raziskovalni inštitut MIGAL Galilee in center Volcani, sodelujejo z izraelsko vojsko. Sklical je izredno sejo senata gentske univerze in predlagal, da se ta tri sodelovanja prekinejo, senat pa je to potrdil. Zasedbeniki so to odločitev pozdravili kot korak v pravo smer, pričakujejo pa prenehanje sodelovanja z vsemi izraelskimi ustanovami.

Zasedba Fakultete za družbene vede v Ljubljani (FDV) se je začela v sredo, 8. maja. Zasedbeniki so zahtevali, da se obe, FDV in Univerza v Ljubljani, opredelita do dogajanja v Gazi kot genocida, da priznata pravico palestinskega ljudstva, da se brani, ter da ustavita sodelovanje z izraelskimi akademskimi institucijami. Po šestih dneh zasedbe, v ponedeljek, je po usklajevanjih z zasedbeniki senat FDV z dekanom Iztokom Prezljem na čelu sprejel izjavo fakultete, ki je odgovarjala tudi zasedbenikom. V njej so med drugim zapisali, »da od leta 1948 Izrael izvaja vojaško okupacijo nad več kot 90 odstotkov palestinske zemlje. Od leta 1967 je Izrael pričel s širitvijo več kot 200 nelegalnih naselij na okupiranem palestinskem ozemlju«, ter dejanja Izraela po napadu Hamasa 7. oktobra nedvoumno označili za genocid.

Poleg tega so od Univerze v Ljubljani zahtevali »takojšnjo prekinitev akademskega in gospodarskega sodelovanja z izraelskimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami (ter podjetji), ki dokazano imajo povezave z vojaško-industrijskim kompleksom izraelske države. Tako zahtevamo tudi takojšnjo prekinitev vseh sporazumov, ki jih imajo Univerza in njene članice z ustanovami v Izraelu ali na okupiranih palestinskih ozemljih.« Zasedbeniki so na skupščini ugotovili, da je s tem FDV izpolnila vse njihove zahteve, saj nima nobenih skupnih projektov z izraelskimi institucijami, tako kot univerza. Zato so se odločili, da zasedbo FDV prekinejo, kljub temu pa nadaljujejo pritisk na univerzo, da bi ta prekinila sporna partnerstva.

Najbolj problematično akademsko partnerstvo Univerze v Ljubljani je sodelovanje z izraelskim tehnološkim inštitutom Technion. Univerza je namreč koordinator evropskega projekta SEAMAC (Strengthening the Excellence of Additive Manufacturing Capabilities), partnerja pa sta že prej omenjeni Technion in Tehnična univerza v nemškem Freibergu. Pri nas dejavnosti sicer izvaja Fakulteta za strojništvo. Projekt se je začel januarja leta 2023, trajal pa bo do konca leta 2025, vreden je milijon in pol evrov. Pri projektu gre za testiranje različnih kovin in lasersko oblikovanja kovin v predmete ter plazmično elektrolitsko poliranje. Te tehnologije se pogosto uporabljajo pri razvijanju novih letal, tudi brezpilotnih.

Inštitut Technion pa ima dolgo tradicijo sodelovanja z izraelsko vojsko. Pomagal je na primer pri razvoju buldožerja D9, ki je eden izmed simbolov izraelske okupacije Zahodnega brega. Buldožer je mogoče upravljati daljinsko, tako da izraelski vojski sploh ni treba biti na lokaciji, ko rušijo palestinske domove. Technion je razvil tudi akustični sistem, imenovan »Krik«, ki v radiju stotih metrov izpušča zvok, ki ga ljudje ne morejo dolgo prenašati. Orodje se uporablja predvsem za razganjanje palestinskih demonstracij. In ja, Technion je za izraelsko vojsko razvijal tudi letala, nazadnje (po javno dostopnih podatkih) leta 2016, ko so razvili ultralahka letala za zdravniški oddelek izraelske vojske. Redno sodeluje še s podjetjem Elbit Systems, ki za izraelsko vojsko med drugim proizvaja brezpilotne letalnike.

Rektor univerze Gregor Majdič je v odzivu dejal, da univerza nima pristojnosti za ukinitev tega partnerstva, to bi lahko naredila le Fakulteta za strojništvo, ki pa o tem ne razmišlja. A tudi javni poziv rektorja fakulteti, da projekt prekine, bi bilo pomembno sporočilo, ki pa se ni zgodilo.

Dekan strojne fakultete Mihael Sekavčnik je sporočil, da »projekt nima nobene povezave s krepitvijo vojaških kompetenc«, hkrati pa je nosilec projekta, profesor Joško Valentinčič, za Delo priznal, da »karkoli človek naredi, še posebej na tehničnem področju, posega v biotski sistem in je lahko zlorabljeno za vojaške namene. Naše kompetence na področju aditivnih tehnologij in naknadne obdelave bodo lahko v prihodnje pripeljale do dosežkov, ki bodo zlorabljeni.« Glede na dejavnosti Techniona v preteklosti se to ne zdi le mogoče, temveč celo verjetno.

Poleg tega je rektor Majdič zagotovil še, da bodo temo prekinitve partnerstev odprli tudi na kolegiju dekanov, ki se je sestal prejšnji petek in soboto. Iz rektorjevega kabineta so nam potrdili, da so se dekani pogovarjali tudi o tem, a nam niso hoteli razkriti, kaj so bile njihove ugotovitve. »Morebitne sklepe bomo na spletni strani UL objavili po obravnavi na Senatu UL,« je še sporočila tiskovna predstavnica univerze Nina Narat Meden. Seja senata bo naslednji teden, torej zadnji teden v maju – kar tri tedne po tem, ko so zasedbeniki postavili svoje zahteve.

Študenti ljubljanske univerze ne izključujejo nove zasedbe.

Rektor bi sicer lahko sklical izredno sejo že prej, a se mu to ni zdelo potrebno. Po poslovniku senata UL ima edino rektor pristojnost sklicati izredno sejo, če »mora senat obravnavati in odločati o neodložljivem nujnem vprašanju«. Ko smo ga vprašali, zakaj ne namerava sklicati izredne seje, je dejal, da »sklic seje ni tako enostaven, kot si mogoče mislite, to je 26 dekanov, ki ima vsak svoje obveznosti, pogosto je kdo v tujini, zato imamo te termine določene vnaprej«, in s tem pokazal, kje na listi prioritet vodstva univerze je ta problematika.

Vodstvo univerze, rektor in dekani se morajo sedaj odločiti, po kakšni poti bodo šli. Po poti Genta, ki je na poziv svojih študentov partnerstva z izraelskimi ustanovami, ki podpirajo vojaške dejavnosti, prekinil, ali po poti Amsterdama, kjer vodstvo za študente nima posluha. Zasedbeniki pa sporočajo, da bodo pritisk na univerzo nadaljevali, na rednih skupščinah načrtujejo nadaljnje korake, izvzeta ni niti še kakšna zasedba.