Potrjeni strahovi

V torek zjutraj je državna družba Gen energija izbrane novinarje in novinarke – uredništvo Mladine vabila ni prejelo – gostila na brifingu o »ekonomiki projekta gradnje druge jedrske elektrarne. Prvič je bilo tako potrjeno, da bo cena za močnejši reaktor že brez upoštevanja stroškov financiranja presegla 15 milijard evrov ali četrtino bruto domačega proizvoda.

Kaj je brifing? Gre za po vsem svetu uveljavljeno obliko, ko državni organ, podjetje ali pa tudi nevladna organizacija predstavi neko dogajanje ali problematiko, vendar pa velja nenapisani dogovor, da govorcev ne citirajo. Novinarji dobijo informacije, lahko jih tudi objavijo, a kot neuradne informacije. Na tovrstne brifinge vlade in družbe vabijo včasih enega novinarja, včasih več, namen je pojasnitev bodočih in preteklih potez. Nobenega dvoma pa ni, da brifing ni oblika predstavljanja naročenih analiz, na primer tako pomembne analize, kot je ekonomika največje investicije v zgodovini neke države, kar gradnja jedrske elektrarne brez dvoma je. Takšne analize se vedno predstavijo javno, javno se tudi objavijo, sploh če gre za nekaj, o čemer naj bi državljani odločali na referendumu.

Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2) ni le potencialno največji infrastrukturni projekt v zgodovini Slovenije; projekt pomeni tudi eno največjih javnofinančnih tveganj prihodnosti. Gre torej za nekaj, česar ne more predstavljati neko podjetje, ampak le vlada kot financerka projekta. To nalogo lahko izvaja zgolj vlada, pritrjuje ekonomist dr. Mojmir Mrak, saj ima pri tem projektu ta izrazito odgovornost do javnosti in ji mora tudi dajati odgovore.

»Ker gre gradnja morebitne nove jedrske elektrarne na referendum, preprosto ljudje morajo vedeti, o čem odločajo. Govorimo o projektu, ki bo dosegel ceno desetih in več ’drugih tirov’ in bo trajal do 15 let, zdaj pa ga naj bi kar tako na hitro obdelali,« opozarja Mrak. Jasno in nepristransko informiranje javnosti o ceni in zlasti javnofinančnih tveganjih projekta je tako odgovornost celotne vlade. »To je ključna stvar, ki jo mora vlada vsaj v osnovi povedati, če hoče projekt kolikor toliko kredibilno zagovarjati. Če temeljnih in neodvisnih podatkov o projektu nima, pa projekta ne more dati na referendum, saj bi bilo to, kar se mene tiče, manipuliranje.«

A vlada oziroma njen predsednik Robert Golob sta komunikacijo o projektu nove jedrske elektrarne prenesla na družbo Gen energija, ki sicer upravlja že obstoječo jedrske elektrarno v Krškem in je predvidena kot investitorka gradnje nove. Gen energija je sredi februarja za 234.240 evrov do konca leta najela komunikacijsko družbo Pristop, konec aprila pa je s koprsko družbo OMD podpisala še 854.000 evrov vredno pogodbo za enoletni zakup oglasnega prostora v medijih.

Projekt JEK 2 pomeni tudi eno največjih javnofinančnih tveganj prihodnosti. Zato je nujno, pravi ekonomist Mojmir Mrak, da se z njim ukvarja vlada.

In kaj so razkrili na omenjenem brifingu? Naj najprej povemo, da smo za brifing seveda izvedeli tudi v drugih medijih in nemudoma zahtevali podatke, predstavljene izbranim novinarkam in novinarjem, tudi sami. Zaradi tega je Gen energija naknadno poslala tudi sporočilo za javnost. V njem so razkrili, da je ocenjena investicijska vrednost projekta JEK 2 »brez vključenih stroškov financiranja« od 9,3 milijarde evrov za reaktor z močjo 1000 megavatov do 15,4 milijarde evrov za reaktor z močjo 1650 megavatov. Te cene lahko močno zvišajo ravno stroški financiranja, ki so, kot je potrdil tudi predsednik uprave Gen energije Dejan Paravan, »najpomembnejša postavka in lahko pomenijo tudi neuspeh nekega projekta«. Z zadolževanjem naj bi bilo namreč financiranih kar 70– 80 odstotkov celotnega projekta JEK 2.

»Ceno zadolževanja za JEK 2, kjer naj bi odločilno vlogo odigrala država, je težko napovedati,« pravi Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na okoljskem ministrstvu in poznavalec jedrskih projektov, na katerega smo se obrnili z vprašanji glede Paravanovih ocen. Že pri štiriodstotni obrestni meri pri 30-letni zadolžitvi se namreč projekt, ocenjen na 15,4 milijarde evrov, podraži na več kot 20 milijard evrov. Stroški kapitala usodno vplivajo tudi na tako imenovano stroškovno ceno elektrike. Po podatkih Gen energije bi pri dveodstotni zahtevani donosnosti končna lastna cena v 80 letih delovanja JEK 2 dosegla 65,9 evra na megavatno uro, pri triodstotni donosnosti že 80,8 evra in pri šestodstotni že 144 evrov. »Koliko naj bi bila torej šele maloprodajna cena?« opozarja Kus, dolgoročne napovedi veleprodajnih cen do leta 2060 so zdaj pri 70 evrih. Jedrski poznavalec Miroslav Gregorič, sicer poslanec Gibanja Svoboda, pa je na omrežju X tudi opozoril, da predstavljene cene elektrike ne vključujejo stroškov razgradnje in odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov in goriva, dajatev in omrežnine.

Objava torkovih podatkov Gen energije ima sicer tudi pozitivno plat: vlada oziroma finančno ministrstvo zdaj nima več izgovorov, da ne bi zagotovilo neodvisne ocene javnofinančne vzdržnosti projekta ter javnosti z odgovori postreglo še pred referendumom. Vendar zagotovil, da bo vlada oziroma finančno ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič, te neodvisne raziskave res naročilo, ni.

Z Mladine smo na ministrstvo za finance že prejšnji teden naslovili več vprašanj o projektu JEK 2 in tveganjih, ki jih ta dolgoročno prinaša za javne finance. Odgovor, ki smo ga prejeli z ministrstva, pa razkriva zlasti, da je »spremljanje« projekta JEK 2 na ravni vlade preneseno na kabinet predsednika vlade. »Pripravo podlag in študij izvedljivosti za projekt JEK2 oblikuje in koordinira Delovna skupina vlade za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2, ki formalno deluje od lanskega septembra. Ministrstvo za finance se vsekakor zaveda velikosti in potencialnega dolgoročnega vpliva projekta na javne finance, zato v delovni skupini sodeluje s svojimi predstavniki,« so skopo odgovorili z ministrstva. In dodali: »Delovno skupino pred vlado, drugimi državnimi organi in v stikih z javnostmi predstavlja njen vodja, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, katerega naloga je koordiniranje ministrstev in ostalih deležnikov pri izvajanju projekta

JEK2 in prenovi nacionalnega jedrskega programa.« Gre za državnega sekretarja Danijela Levičarja, ki je iz družbe Gen energija lani septembra prišel v kabinet Roberta Goloba, v »njegovi« delovni skupini pa sedijo predstavniki osmih ministrstev in Uprave za jedrsko varnost ter po dva vodilna iz Gen energije, Elesa in Nuklearne elektrarne Krško. A tudi ta delovna skupina pod vodstvom Levičarja z javnostjo ne komunicira; na spletni strani objavlja obvestila o sejah in zapisnike, objavljenih je sedem, ki pa so povsem nevsebinski. Zapisnik iz decembra lani, ko je skupina obravnavala »ekonomiko projekta JEK2«, tako pravi le: »Gen energija je predstavila status projekta JEK2 s posebnim poudarkom na ekonomiki projekta. V razpravo so se vključili iz ministrstev za finance, za infrastrukturo, in za okolje, podnebje in energijo, Elesa, NEK-a in Gen energije.«

Kako se zanašati na nepristranskost delovne skupine, če jo vodi nekdanji uslužbenec Gen Energije, ki je sam del interesne skupine posavskih energetikov, ki ne nazadnje tudi živi v Leskovcu pri Krškem? »Projekt se na ravni vlade trenutno vodi navijaško, namesto transparentno in v interesu države in davkoplačevalcev,« opisuje sogovornik z enega od ministrstev, drugi pa razlaga, da uslužbenci po ministrstvih že shranjujejo dokumentacijo »za prihodnje preiskovalne komisije, ko bo treba pojasnjevati vloge«. Pristojna ministrstva so namreč »odrezana« od dogajanja. O tem priča tudi podatek, da so v torek v Gen energiji potrdili, da bodo na poziv ministrstva za okolje, podnebje in energijo vse vhodne podatke za oceno ekonomike projekta izpostavili mednarodni recenziji in izsledke predvidoma objavili septembra. A to ni naloga Gen energije, ki ima jasen interes za gradnjo nove jedrske elektrarne, to bi morala narediti vlada, v projekt pa vključiti tudi javnost, da bi s tem zagotovila večjo verodostojnost.

»Naše pretekle izkušnje z večjimi infrastrukturnimi objekti in smotrnostjo porabe javnih sredstev pri njihovi izvedbi niso najboljše,« pravi predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun, ki opozarja, da presoja ni možna brez »verodostojnih podatkov o skupni vrednosti naložbe, virih financiranja in v okviru tega potrebnih javnih sredstvih, trajanju investicije ter njeni ekonomski ustreznosti v času obratovanja«. A v tem trenutku že sam fiskalni svet nima temeljnih informacij o projektu.