Referendum je šele začetek

Zgodilo se je pričakovano, opoziciji manever blokade junijskih referendumov ni uspel. Oba referenduma, ki naj bi bila sporna, torej tistega o konoplji in onega o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je ustavno sodišče dopustilo. Pri obeh je zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu, o nobenem pa še ni odločalo vsebinsko.

Odločitvi ustavnega sodišča sta logični. Oba referenduma sta posvetovalne narave in izid nima pravnih posledic. Politika lahko mnenje volivcev upošteva ali ne. Prav tako oba referenduma ne glede na izid omogočata morebitne nadaljnje zakonodajne referendume, če bo poslanska večina v prihodnosti sprejela zakone, povezane z referendumskimi vprašanji.

To je v ločenem pritrdilnem mnenju pri odločbi o referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razložil tudi ustavni sodnik Rok Čeferin. Vprašanje, ki se je postavilo ustavnim sodnikom, je bilo, ali ljudje vedo, o čem bodo odločali. Ali je vprašanje, ali volivci podpirajo predlog, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, dovolj jasno. Danes se ne ve, kakšen bo zakon, kako podoben bo tistemu, ki ga parlament ni sprejel, kakšne varovalke bodo v njem in podobno. A kljub zadržkom je Čeferin jasno napisal, da je »posvetovalni referendum namenjen preizkušanju javnega mnenja o tem, ali so državljanke in državljani sploh načelno naklonjeni legalizaciji pomoči pri samomoru oziroma evtanaziji,« in šele po tem, ko in če bo referendumski izid pozitiven, bi se lahko začela razprava o zakonu. »Vprašanje, postavljeno na posvetovalnem referendumu, torej ne more biti tako natančno formulirano, da bi lahko zakonodajalec odgovor volivcev preprosto prepisal v zakon.« Čeprav izidi posvetovalnega referenduma politikov ne zavezujejo, to ne pomeni, »da pri morebitnem sprejetju zakona, ki bi omogočil legalizacijo evtanazije, ni treba upoštevati ustavnopravnih omejitev. Tudi če bi vlada v prihodnje zakon o uvedbi evtanazije predlagala v sprejem državnemu zboru in tudi če bi ga ta nato sprejel, bi ga lahko tisti, ki se z vsebino ne bi strinjali, izpodbijali pred ustavnim sodiščem.«

To, na kar opozarja Čeferin, je bistveno. Tema evtanazije in pomoči pri samomoru je zapletena, ob tem se postavljajo pravna, medicinska, etična, verska vprašanja. Štirje ustavni sodniki so že zdaj poskušali onemogočiti referendumsko odločanje, saj sta se jim zdeli ta tema in oblika referendumskega vprašanja neustavni. Klemen Jaklič je pisal o »absolutni vrednosti človeškega življenja«, o tem, da o absolutnih ustavnih pravicah na referendumih ni dopustno odločati. S tem nas napeljuje na misel, da bo sam, pa tudi kakšen drug ustavni sodnik, ob verjetni novi ustavni presoji zakona, ki bi sledil pozitivnemu referendumskemu izidu, zagovarjal razlago, da je zakonska ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja neustavna. Ta napovedana, pričakovana in logična zadržanost za zdaj še štirih ustavnih sodnikov je opozorilo vladi in zakonodajalcu, naj napišeta zakon brez ustavnih praznin in pravnih nedoslednosti. Modro bi bilo tudi, da bi o vsebini zakona vladalo čim širše strokovno in politično soglasje. Kolikor bo pač mogoč, opozicija zamisli, da država omogoči pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, je zelo vplivna. Sestavljajo jo verske organizacije, zdravniška društva in desne politične stranke. Če bo vladajoča koalicija delovala površno in brez premisleka, kar pogosto počne, bodo na koncu zlorabljeni tisti, ki trpijo.

Javno mnenje je za zdaj naklonjeno vsem referendumskim vprašanjem. Po ugotovitvah agencije Ninamedia, ki je raziskavo opravljala od 13. do 16. maja na vzorcu 1000 ljudi, 72 odstotkov vprašanih podpira uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor. Še več, kar 82,1 odstotka, jih podpira predlog, da bi bila v Sloveniji dopuščena gojenje in predelava konoplje v medicinske namene, bistveno manjši delež ljudi (52,4 odstotka) pa se strinja z možnostjo, da bi bila pri nas dovoljena gojenje in posest konoplje za omejeno osebno rabo.

In zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? Uvedbo podpira 58,2 odstotka vprašanih.