Fosilna državna uprava / Le dva odstotka voznega parka sestavljajo električna vozila

Konec lanskega leta so baterijska električna vozila (BEV) in priključni hibridi (PHEV) sestavljali le dobra dva odstotka voznega parka ministrstev, vladnih služb in organov v sestavi (agencij, direkcij, uprav, inšpektoratov …), razkriva poročilo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Podatki niso čisto natančni, saj jih nekaj zavezancev ministrstvu kljub več pozivom ni poslalo. A od skupno 4015 priglašenih vozil je bilo 73 BEV in 12 PHEV, kar je skupaj le 2,12 odstotka.

To je izjemno malo, če upoštevamo, da je bila slaba polovica sedanjega voznega parka, 1819 vozil od 4015, kupljena v zadnjih petih letih. Večina, 2698 vozil v voznem parku konec leta 2023, ima dizelski motor, slaba tretjina (1212) bencinskega, 18 je hibridov, še dve vozili pa delujeta na stisnjeni zemeljski plin.

Da prehod na vozila, prijaznejša do okolja, ni prednostna naloga državnih organov, kaže tudi podatek, da je 29 zavezancev poročalo o 379 lani nabavljenih vozilih, od katerih pa je bilo le 7,12 odstotka električnih (BEV + PHEV). Na podlagi pridobljenih podatkov o načrtovani prenovi voznih parkov v obdobju 2024–2026 na ministrstvu za okolje napovedujejo, da bo delež električnih vozil v celoti letos zrasel na 3,1 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa le na 3,6 odstotka. Pri tem naj opozorimo, da bo z lani sprejeto evropsko uredbo o izpustih CO₂ iz avtomobilov od leta 2035 prepovedana prodaja novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, pri »očiščenju« sedanjega fosilnega voznega parka do leta 2050 (v Evropi gre za 73 milijonov vozil) pa bi ravno državni organi morali »voditi«, a pri nas očitno ne.

To je le del podatkov, ki jih zadnja leta spremlja pristojno ministrstvo in o njih poroča vladi. Junija 2019 je vlada Marjana Šarca sprejela akcijski program za alternativna goriva v prometu, pod sedanjo vlado pa je bil lani poleti sprejet še zakon o infrastrukturi in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Poročilo ministrstva za okolje razkriva, da je bilo lani v Sloveniji za ukrepe spodbujanja rabe alternativnih goriv v prometu skupaj izplačanih 22,1 milijona evrov nepovratnih in povratnih sredstev, od tega je bilo 9,8 milijona evrov nepovratnih subvencij za nakup 1644 električnih vozil. Poročilo navaja, da se je lani v Sloveniji število električnih vozil sicer povečalo z 11.800 na 19.208; zraslo je zlasti število osebnih vozil (BEV + PHEV), z 11.449 na 18.719, število lahkih komercialnih vozil se je povečalo s 340 na 455, tovornih vozil z ena na sedem in električnih avtobusov z deset na 27.

Zastavljenih strateških ciljev še zdaleč ne dosegamo; za prihodnje leto veljavna strategija za cestni promet predvideva skupno 69.972 električnih vozil, kar je kar 3,6-kratnik glede na stanje lani (19.208 vozil).

Veljavni načini spodbujanja elektrifikacije so deležni kritik; ker subvencije niso vezane na socialni položaj kupca, so električna vozila manj dostopna revnejšim, država pa s subvencijami pomaga premožnejšim. V evropski zvezi Transport & Environment, ki združuje evropske nevladne organizacije s področja trajnostne mobilnosti, med pomembnimi ukrepi za hitrejše »očiščenje« fosilnega voznega parka poudarjajo uvajanje baterijskih električnih vozil v vozne parke podjetij. »Ker službena vozila prevozijo več kilometrov in ker podjetja hitreje menjajo vozni park, je razogljičenje prodanih vozil za službene namene zelo učinkovito z vidika dodatnih prihrankov CO₂ in povečanja števila rabljenih baterijskih električnih vozil na trgu.«