12 ključnih vprašanj za prihodnost Evrope

Kako odgovarjajo kandidati za evropske poslance

Iniciativa Glas ljudstva je kandidatnim listam za evropske volitve zastavila 12 po njihovi oceni ključnih vprašanj za prihodnost Evrope. Liste, ki so na vprašanja odgovorile, med drugim podpirajo večjo vključenost civilne družbe v postopkih oblikovanja politik v Evropskem parlamentu. Na vprašanja sicer niso odgovorili v SDS, NSi, SLS in Resni.ci.

Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je dejal, da želijo v predvolilnem času dobiti zelo konkretne odgovore in zaveze, kako bodo kandidati, če bodo izvoljeni, tudi delovali. Napovedal je, da bodo v iniciativi vztrajali, da izvoljeni kandidati svoje obljube izpolnijo, če pa ne, pa da se ljudje tega zavedajo.

Gaja Brecelj iz Umanotere je pojasnila, da 12 vprašanj predstavlja ključne ukrepe, za katere menijo, "da se morajo zgoditi, če želimo doseči zeleno, pravično, solidarno Evropsko unijo".

Na vprašanja so odgovorili v listah Gibanje Svoboda, SD, Levica, DeSUS in Dobra država, Vesna, Zeleni Slovenije in Nič od Tega. Naknadno so jim tudi iz Resni.ce sporočili, da bi prispevali odgovore, a jih še niso prejeli. Kljub večkratnim opomnikom pa niso odgovorili v SDS, NSi in SLS. "To pomeni, da te stranke ne spoštujejo civilne družbe, civilnodružbenih organizacij in dialoga z volivkami in volivci," je dejala Brecelj.

Vse liste so med drugim odgovorile, da bodo dosledno nasprotovale varčevalnim ukrepom EU, ki bi tudi za Slovenijo pomenili manj javnih sredstev za javne storitve in zeleni prehod. Vse so odgovorile tudi, da podpirajo prekinitev gospodarsko-trgovinskega pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, dokler ta krši človekove pravice in mednarodno pravo.

Največ raznolikih odgovorov je ponudilo vprašanje, ali nasprotujete uvedbi strožjih mejnih azilnih postopkov in hitrih postopkov deportacije na zunanjih mejah EU, ki jih uvaja novi pakt EU o migracijah in azilu. Z da so odgovorile stranke SD, Levica ter DeSUS in Dobra država. Ob tem imajo v SD določene zadržke, saj to razumejo kot kompromis.

V listi Nič od tega ne nasprotujejo uvedbi strožjih mejnih azilnih postopkov v paktu, saj menijo, da bi bilo treba dolgoročno vzdržno doreči pravilo migracijske politike skupaj z asimilacijo in pogoji zaposlovanje. Z ne so odgovorili tudi Svoboda, Zeleni Slovenije in Vesna, v kateri se zavzemajo za azilno politiko, ki temelji na vladavini prava, govorijo tudi o uvedbi t. i. humanitarne vize.

Glas ljudstva v torek organizira javno soočenje kandidatov in kandidatk za evropski parlament.