Kakšno družbo si sploh želimo?

Ekvilizem je skovanka latinske besede equilibrium (ravnovesje) in predstavlja novo zdravorazumsko družbeno ureditev, ki zanesljivo zagotavlja trajen mir, varnost in blaginjo vsem dušam na Zemlji in s tem civilizacijo človeštva.

Najprej je treba sprejeti tezo, da civilizacija ni pohajkovanje na Lunini površini, temveč sožitje med vsemi živimi bitji skladno z zakonitostjo narave, ki pravi, da ni vidika narave, ki je stoodstoten, toda vse se naravno porazdeli po Gaussovi krivulji, ki je simetrična, torej v ravnovesju. Zato je vsaka nenaravno porazdeljena družbena kategorija protislovna in ima škodljive posledice na družbena razmerja.

Brez delovanja ni živega bitja, ki preživi; delo zato predstavlja življenje. Od vseh vrst živih bitij je človeška edina, ki je enovita (brez podvrst), umna, ustvarjalna in družbena. Kdor bi globokoumno naslavljal to dejstvo, bi zelo verjetno prišel do spoznanja, da se človeštvo ni razvilo za uničenje življenja na planetu Zemlji kot to počne od zgodovine družbenega razvoja do danes, temveč za ohranjanje in izboljšanje kakovosti le-tega, kot mirne in trajnostne kategorije narave. Nalogi smo lahko kos le v slogi in ne posamično, na kar prisegamo vse od zgodovine sem, tudi v tretjem tisočletju. Človek je edino bitje, ki neizogibno ustvarja novo vrednost (premoženje) pri imperativnem delovanju za preživetje; torej je premoženje osnova za preživetje človeštva. Brez sožitja med nami ne moremo biti v slogi. Sožitje med nami se ne more zgoditi, če je osnova preživetja človeštva nenaravno porazdeljena (krilatica “1 proti 99”).

Tako je družbena stvarnost protislovna in ima tudi značilnost živega peska; torej je vsako govoričenje o ukrepih za odpravo revščine (edinega sovražnika človeštva) iz sveta, norčevanje človeka iz samega sebe; pa lahko imamo tisoč vsemogočnih in pravičnih bogov, ne bo nič. Naziv ene od najavljenih strank za EU-volitve in se glasi “Nič od tega” mi je zato pri srcu, čeprav tudi oni nimajo kaj racionalnega ponuditi.

Ekvilizem kot družbena ureditev zagotavlja naslednje vrednote: - Pravično, bolj zdravo in razsvetljeno človeško družbo brez sovraštva in vojn; kar pomeni znatno več sredstev za n.pr. digitalizacijo in prometno povezovanje vseh kotičkov sveta; globalizacija s tem postane vrednota, ne pa breme. - Zdravorazumsko in osnovno pravico človeka, da dejansko živi od plodov svojega dela, kar se ni nikoli zgodilo od zgodovine razvoja družbe do danes; to je pravica, ki zagotavlja vse druge pravice. - Družbo, v kateri je človek popolnoma svoboden v odnosu do sočloveka (n.pr. ženska do moškega); posledično, visoko stopnjo zaupanja med ljudmi po celem svetu. - Mirno, trajnostno, kakovostno in sonaravno življenje na našem planetu (raj). - Skladno z zakonitostjo narave ljudje ne moremo biti enako premožni, toda velika večina bo povprečno premožna, nekaj odstotkov pa podpovprečno ali nadpovprečno; to je naravno porazdelitev osnove preživetja človeštva.