Najpomembnejše volitve z vidika okolja so evropske

Odkar obstaja Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, so v Sloveniji potekale že 4  evropske volitve. Poleg tega pa še 21 državnoz borsk ih, predsedniških in lokalnih. In pred volitvami smo pogosto pripravljali različne aktivnosti – preglede volilnih programov, vprašalnike kandidatom, analize zelenosti strank in preteklih glasovanj, pa še marsikaj drugega. Vse to z namenom, da bi okoljske teme spravili v ospredje predvolilnih razprav in zagotovili informirano odločanje volivk in volivcev.

In v vseh teh letih opažamo, da so ene stvari tako rekoč zimzelene – predvolilna razprava je polna populizmov, splošnosti in velikih besed, ki naj bi jih želeli volivci slišati. A opažamo tudi, da je z leti tema zelenega prehoda iz »podnebne spremembe – kaj je sploh to« ali »podnebne spremembe so samo nek naraven pojav« prešla v »podnebne spremembe so velik civilizacijski izziv«. Danes je družbeni občutek, da smo na točki preloma, saj nas znanost, pa tudi vedno bolj podivjan podnebni vsakdan na to močno opozarjajo. Zato so tokratne evropske volitve še posebej pomembne.

Te volitve pa so ključne tudi zaradi aktualnega družbeno-političnega konteksta, ki bo zgleda močno vplival na izid teh volitev. Pred vsakokratnimi volitvami populistične stranke sejejo in tudi izkoriščajo strah pred drugačnim, neznanim, naprednim. In tokrat je velika tarča zlorabe postal tudi zeleni prehod. Danes skoraj ne mine razprava v kontekstu evropskih volitev, da ne bi poslušali o t.i. »norostih zelenega prehoda«. Ljudi se straši, da jim bo zeleni prehod pobral vsakršne pravice in še tisto malo udobja, kar ga imajo, oz. da gremo kar nazaj v kameno dobo. Prikazuje se ga kot dragega, škodljivega in le za elite. Tako je torej zeleni prehod postal predmet političnih iger. In v taki atmosferi se podajamo na volitve – ne samo v EU, ampak ima letos kar polovica ljudi po svetu volitve. Izidi vseh teh volitev bodo močno oblikovali svet, ki ga bomo pustili za nami.

Zeleni prehod pa ni politična muha, ampak izhaja iz projekcij znanstvenih ugotovitev in preživitvene nuje. Že dolgo s strani znanstvenikov poslušamo o vseh negativnih rekordih na področju podnebja, ki se nizajo leto za letom. In ne samo globalno, saj tudi Slovenija ni izvzeta. Segreva se dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, med vsemi članicami EU pa je v 40 letih v odstotkih BDP pretrpela največjo ekonomsko škodo v nesrečah, povezanih s podnebjem, pa lanske rekordne poplave sploh še niso upoštevane. In vse te rekorde so podnebni znanstveniki napovedali. Še več, celo presenetili sta jih njihova veličina in hitrost. Zato je zavračanje zelenega prehoda v nasprotju z znanostjo, je kratkovidno in pogubno.

Letošnje evropske volitve bodo odločile, ali bo EU šla po poti napredne okoljske politike in ali jo bo pospešila, kot bi bilo potrebno. Trenutni obeti niso dobri. V osnutku evropske strateške agende 2024-2029 ni noben od treh stebrov posvečen reševanju podnebne in biodiverzitetne krize, kar bi bilo v tem trenutku ključno. Zato apeliramo na bodoče evropske poslance in poslanke, naj zagotovijo, da bo potrebni zeleni prehod hiter in odločen, pa tudi pravičen, kar je eden bistvenih pogojev za njegovo uspešno udejanjanje.

Resnično razumemo ta trenutek kot enega pomembnejših v definiranju smeri, ki jo bomo kot družba izbrali. Spremembe so nujne in nujne so zdaj. A upor je in bo velik. Največja koncentracija moči v današnji družbi je tam, kjer se kratkovidno želi ohranjati status quo. Kot da ne bi vedeli, da bomo ali skupaj uspeli ali pa skupaj propadli. Zato brez učinkovitih in pravičnih podnebnih politik, ki razumejo urgentnost trenutka, ne bo šlo. In za njihovo uveljavitev se bodo morali postaviti odgovorni skrbniki dolgoročne blaginje skupnosti in morali se bodo upreti obstoječim razmerjem moči.

In take evropske poslanke in poslance želimo. Želimo, da tudi oni postanejo ti skrbniki. Skrbniki zdrave hrane, bogate narave, podnebne stabilnosti, čistega zraka in vode. Ampak jih ne bomo dobili, če oni ne bodo vedeli, da mi to od njih resnično pričakujemo, in ne bomo jih dobili, če se ne bomo na volišča odpravili v velikem številu in jih izvolili.