Črna kuhinja za JEK 2

Izraza črna kuhinja za JEK 2 ne smemo razumeti v slabšalnem pomenu. Ne, zagotovo ne. Govorimo o kuhinji, kjer se še vedno kuha na odprtem ognjišču, kjer so v kotu zgolj »drva, ki jih ne damo«, in prazen žakelj, v katerem je bilo pred davnimi leti še nekaj uranove rude z Žirovskega vrha. Kuhinja, v kateri je nekaj stolov in miz ter zgolj svinčnik in papir. In kuhinja je polna dima, gostega dima, tako da eni ne vidijo drugih. In manj kot deset poslank in poslancev v hramu demokracije, ki je bil tisti dan zelo neprijeten prostor.

V tej črni kuhinji je tistega dne potekala razprava o resoluciji o rabi jedrske energije in o predlogu za razpis referenduma o JEK 2. Zelo zahtevna, nadvse pomembna, daljnosežna razprava o zelenem energetskem prehodu Slovenije, nujnem razogljičenju energetike in spopadu z globoko podnebno krizo sveta, ki vključuje tudi Slovenijo. Razprava o več kot 20-milijardni investiciji v novo jedrsko elektrarno Krško, ki že nosi »slavno« ime – JEK 2. V tej črni kuhinji ne najdemo računalnika, na katerem bi lahko preprosto in hitro izračunali celotne stroške kapitala za ta projekt in ceno elektrike, da bi ocenili, ali je projekt sploh finančno in okoljsko vzdržen za našo državo.

Razprava teče, zvenečim hvalnicam jedrske možnosti in JEK 2 ni videti ne konca ne kraja. Prav tako ni videti ne konca ne kraja žigosanju obnovljivih virov. Jedrska energija in z njo JEK 2, tako so zatrjevali, je edina možnost in vsi v hramu demokracije so jo postavili na piedestal, razen stranke Levica. Je »zelena, cenena, zanesljiva, domača« in edina, ki lahko reši Slovenijo pred energetskim zlomom v prihodnjih desetletjih in omili podnebno krizo. JEK 2 je skratka zakon. Druge možnosti ni, so trdili. Očitno zanje dejstva, podatki in reference sploh niso pomembni. Ko jih je poslanec Levice v stališču jasno in natančno predstavil, so jih drugi prisotni v komunikaciji s svojimi »mobilci« tako ali drugače preslišali, saj tema zasedanja niso dejstva, podatki ali reference. Zakaj le? Gre zgolj za velik posel in denar. To je zdaj več kot jasno vsem.

Za tako dobro pripravo dokumentov in predlogov so se iskreno zahvaljevali predstavniku vlade, ki ga je eden od poslancev naslovil z »gospod fizik«, torej državnemu sekretarju za program JEK 2 v kabinetu predsednika vlade. Ob koncu razprave, tako je bilo vsaj videti, so si prisotni med seboj čestitali in se klanjali drug drugemu, češ da so opravili odlično razpravo. Toda v dvorani državnega zbora ni bilo videti ministra, ki je prvi pristojen in odgovoren za energetiko v vladi, čeprav bi zagotovo prišel, če bi bil povabljen.

Ko sem kot edini državljan na balkonu hrama demokracije gledal to predstavo nedemokratičnega, (ne)zakonitega in (ne) ustavnega lotevanja razprave o JEK 2, sem se globoko zamislil: »O, sveta preproščina.« O največjem finančnem projektu stoletja v Sloveniji, o 20-milijardnem projektu JEK 2 so modrovali kot o vreči moke, a hkrati kot o izvršenem dejstvu in poslu stoletja velike jedrske koalicije.

Kljub brezpredmetni razpravi sem vztrajal na zasedanju državnega zbora vseh šest ur in zrl v tako rekoč prazno dvorano z zgolj desetimi poslankami in poslanci, ki so se za svoj del naučenega govora občasno izmenjali, ne da bi slišali druge. To je globoko nespoštljivo ne zgolj do hrama demokracije, temveč hkrati tudi do tega pomembnega, finančno zahtevnega in obsežnega projekta zelenega energetskega prehoda Slovenije.

Zaradi negativne učne krivulje so projekti novih jedrskih elektrarn v zahodnih državah iz leta v leto dražji, s tem pa tudi elektrika iz njih.

Zgolj dan pred to zgodovinsko sejo državnega zbora je namreč Gen energija objavila prve podatke o celotnih stroških kapitala in o cenah projekta JEK 2. Dokaj nezahtevno je izračunati, kolikšni bi bili stroški investicije v JEK 2, če za primerjavo upoštevamo povprečne stroške vseh šestih velikih jedrskih reaktorjev, ki so bili v gradnji v zadnjih 25 letih v zahodnih državah. Ti povprečni stroški so okrog 11.000 EUR/kW moči reaktorja, svetovno priznana svetovalna strokovna hiša Lazard pa navaja povprečno vrednost 10.400 EUR/kW. Pri tem je treba poudariti, da so zaradi negativne učne krivulje projekti novih jedrskih elektrarn v zahodnih državah iz leta v leto dražji, s tem pa tudi elektrika iz njih.

Torej bi za manjši 1100-megavatni ameriški reaktor ta strošek kapitala čez noč brez stroškov posojila na podlagi navedenih referenčnih reaktorjev presegel 12 milijard evrov, za veliki 1650-megavatni francoski reaktor pa 18 milijard evrov. Ko k tem stroškom dodamo še strošek posojila, že pri običajni evropski obrestni meri za tako visoko tvegano naložbo v JEK 2 znesek preseže 17 milijard evrov za manjši jedrski reaktor in 24 milijard evrov za velikega. Stroškovna cena elektrike pa bi pri teh stroških zagotovo presegla 170 EUR/MWh, zelo verjetno pa tudi 200.

Podatki, ki jih je predstavila Gen energija, so seveda močno podcenjeni. Strošek kapitala čez noč, torej strošek gradnje JEK 2 brez najema posojila, kot ga je čudežno izračunala Gen energija, je 9314 EUR/kW. Za izračun seveda ni pokazala ali navedla nobene reference ali predpostavke. Edina sprememba od junija 2023, ko je predsednik vlade Golob trdil, da je cena 7000 EUR/kW moči, je priznanje o več kot 30-odstotnem povečanju tega stroška. Vsi drugi, skromni, močno podcenjeni in nezadostni izračuni Gen energije za JEK 2 pa so prikazani brez stroškov financiranja, torej posojila.

Gen energija sicer prizna, da je to najpomembnejši del izračuna, toda ne predstavi niti ene številke. Pove zgolj, da se končna stroškovna cena močno razlikuje glede na višino obrestne mere, in prizna, da bi pri osemodstotni obrestni meri za posojilo stroškovna cena elektrike iz JEK 2 presegla 200 EUR/ MWh, kar je bistveno več, kot je trenutna cena na evropski energetski borzi, saj ta znaša približno 80 EUR/MWh s padajočim trendom. Osem odstotkov pa je tudi edina mogoča in realna obrestna mera v Evropi za tako visoko tvegane naložbe v jedrske elektrarne. Če bi država to obrestno mero poskušala umetno znižati z državno pomočjo in drugimi oblikami in ukrepi, bi celotno in nadvse veliko finančno tveganje prenesla na državni proračun in na davkoplačevalce. Bistvo je torej v višini obrestne mere, dokončni znesek pa je še dodatno večji, saj Gen energija navaja, da bo za investicijo treba najeti kar 80 odstotkov posojila.

Izračuni stroškov jedrske elektrarne, ki jih je pripravila Gen energija, so netočni, neresni in nestrokovni. To potrjuje tudi dejstvo, da so pri tej družbi v svoji veliki vnemi in naklonjenosti jedrski možnosti in gradnji JEK 2 pozabili, da za takšne kompleksne izračune, ki vključujejo veliko negotovih predpostavk in segajo desetletja v prihodnost, ni mogoče ponuditi tako natančnih izračunov. Hkrati pa, žal, ni na voljo veliko referenc glede gradnje novih jedrskih elektrarn v zahodnih državah v zadnjih desetletjih. Zato je mogoče izračunati in predstaviti zgolj okvirne zneske v različnih razredih in verzijah.

Zaradi tega nobena resna svetovna neodvisna strokovna hiša ne bi pripravila in predstavila izračunov na decimalko natančno, kot je to naredila Gen energija. In sicer, da naj bi bili stroški kapitala čez noč 9314 EUR/kW moči, da naj bi bila končna stroškovna cena v 80 letih delovanja JEK 2 pri štiriodstotni obrestni meri natančno 98,9 evra; da naj bi imela investicija »izjemen učinek na slovensko gospodarstvo« s 5640 novimi delovnimi mesti, in druge podobne navedbe, ki so seveda več kot strokovni nonsens samega izračuna. Do sedaj v javnosti še nismo zasledili, da bi kdorkoli podvomil o teh izračunih, razen nekaterih posameznikov in nevladnih organizacij, ali vsaj vprašal, kje so našli te čudežne formule, ki dajejo tako natančne rezultate in izračune.

Kljub brezpredmetni razpravi sem vztrajal na zasedanju državnega zbora vseh šest ur in zrl v tako rekoč prazno dvorano, v kateri je bilo zgolj deset poslank in poslancev.

Nato je državni zbor naslednji dan po razpravi o JEK 2 nezakonito z glasovanjem potrdil oba dokumenta, resolucijo in razpis referenduma o JEK 2. Kje je v tej zgodbi mnenje finančnega ministra, ki se do zdaj sploh še ni oglasil? Kje je računsko sodišče, ki bi se moralo oglasiti že zaradi dosedanje porabe denarja v Gen energiji za študije in analize za JEK 2 (več kot 40 milijonov evrov)? Kje je fiskalni svet, neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, saj gre za več kot 20 milijard evrov, ki za Slovenijo pomenijo finančno brezno in potencialni finančni zlom države?

Kje je Narodna banka Slovenije, ki bi se že davno morala oglasiti, saj ima vse potrebno strokovno znanje o makroekonomski in finančni stabilnosti države? Kje je ta neodvisna institucija, ki mora opozoriti na morebitno pregretost slovenskega gospodarstva in jo preprečiti, če se pojavi zaradi prevelikih in nerealnih apetitov vlade, državnega zbora in jedrskega lobija za financiranje mega energetskega projekta JEK 2 ali podobnih, če se ne načrtujejo finančno previdno in vzdržno?

Predsednica državnega zbora prav tako ni ravnala državotvorno, saj bi morala predlog o pripravi mnenja zakonodajno-pravne službe, ki ga je pred glasovanjem o resoluciji o JEK 2 predlagala stranka Levica, takoj sprejeti in ga ne preverjati z glasovanjem. Bilo je namreč jasno, da bo predlog Levice z veliko večino zavrnjen.

Upravičeno se lahko vprašamo o korakih in dogodkih v prihodnjih mesecih do predvidenega referenduma o JEK 2 novembra. V tem času nujno potrebujemo recenzijo izračunov, podatkov, predpostavk in navedb Gen energije glede celotnih stroškov kapitala in cene električne energije iz JEK 2, in sicer strokovno, neodvisno, nepristransko, ki naj jo opravijo priznane mednarodne svetovalne hiše. Celostno študijo Gen energije in recenzijo mora obvezno dobiti na vpogled tudi javnost. Pod nobenim pogojem tega javnega naročila recenzije ne smemo prepustiti Gen energiji, kot je sama napovedala. Neodvisno jo mora naročiti relevantna institucija, ki ji lahko zaupamo, kot je na primer znanstveno posvetovalno telo Podnebni svet ali Fiskalni svet Republike Slovenije.