Pričakovani odstop

Studio 14 je bil nekoč na Radiu Slovenija legendarni prostor, kjer je snemal Jože Privšek, pa tudi kopica drugih slovenskih glasbenikov. Bil je dom Big banda, prostor z velikim volumnom, odrom, stoli, vanj je šlo približno 140 ljudi. Tega studia ni več. Zadnji posnetek je nastal septembra 2015, posnet je bil koncert skupine Niet. Studio so nato zaprli in začeli obnovo. Tukaj se je zgodba končala. Danes, devet let kasneje, je tam še vedno gradbišče. Tako bo ostalo še nekaj časa. Kot je v sredo zjutraj na Valu 202 razkril Andrej Karoli, uprava zavoda RTV Slovenija priznava, da se dela ne bodo nadaljevala: »Dokler RTV Slovenija ne najde dodatnega finančnega vira za financiranje takih projektov, žal ne morem podati nobenega časovnega načrta.«

Zgodba o propadanju studia je prispodoba tega, kar se dogaja v nacionalni medijski hiši. Ta teden je odstopil Zvezdan Martić. Kaj drugega mu ni preostalo, saj je v zadnjih mesecih hišo vodil z nepopolno upravo. Konec decembra je namreč s položaja člana uprave odstopil Simon Kardum, Martić pa ni našel naslednika. Je poskušal, a na nenavaden način. Najprej je predlagal Tino Gruden Marucelj, ki je bila v času prejšnje oblasti vodja kadrovske službe na RTV Slovenija, svetniki pa so jo zavrnili. Nato je kanil na to mesto predlagati Alenko Vodončnik – ta je tik pred zdajci kandidaturo umaknila – ki je postala članica nadzornega sveta zavoda RTV Slovenija v letih 2022 in 2023 na predlog Jelinčičeve stranke SNS. Med drugim je večkrat zaščitila Andreja GrahaWhatmougha. Martić niti v drugo ni bil uspešen. Storil je edino, kar mu je preostalo, če ne bi odstopil sam, bi ga razrešili.

Svet zavoda je tisti, ki imenuje predsednika uprave, ta pa v imenovanje predlaga še tri druge člane. Svet je tudi tisti, ki je odgovoren za to, kaj se dogaja v hiši. In svetniki z delom Zvezdana Martića niso bili zadovoljni. Začelo se je z lanskim produkcijsko-programskim načrtom, v katerem je bila vizija razvoja povezana le s krčenjem variabilnih stroškov, nadaljevalo se je z zavrnjenim načrtom razvoja in končalo z že omenjenim drugim predlogom za članico uprave. Simon Kardum je imel kar prav, ko je po odstopu v intervjuju za Mladino dejal, da je Martić morda operativec, da pa razmer na RTV Slovenija v širšem strateškem smislu ne bo znal urediti. Svet zavoda bo zdaj imenoval vršilca dolžnosti predsednika uprave. Morda bo to, gre za neuradno informacijo, postala Natalija Gorščak, nekdanja direktorica TV Slovenija, morda kdo drug.

Glavna težava ni v Zvezdanu Martiću ali v predsedniku sveta zavoda Goranu Forbiciju in članih sveta, pa četudi je antipatija med stranema očitna. Ustanoviteljica zavoda je država, vlada pa še vedno ni pripravila predloga novega zakona o RTV Slovenija, ki naj bi uredil šepajoče financiranje. Toda tudi ta zakon ne bo dovolj. Janša je res lomastil po zavodu, a je bilo njegovo nasilje včasih razumljeno kot izgovor. Podobno je danes, primanjkljaj finančnih sredstev ne sme biti izgovor za slabo delo uprave in nemoč sveta. Tako velike hiše, ki je po številu zaposlenih primerljiva z večjimi slovenskimi podjetji, ne smejo voditi ljudje brez resnih izkušenj z vodenjem tako številnega kolektiva. To je recept za katastrofo.