Mehika bo dobila prvo predsednico

Na predsedniških volitvah v Mehiki je zmagala kandidatka vladajoče stranke Claudia Sheinbaum, ki so ji volivci glede na začasne uradne izide namenili okrog 60 odstotkov glasov

Na predsedniških volitvah v Mehiki je zmagala kandidatka vladajoče stranke Claudia Sheinbaum, ki so ji volivci glede na začasne uradne izide v nedeljo namenili okrog 60 odstotkov glasov. Z njo bo Mehika dobila prvo predsednico doslej.

Glede na delne uradne izide volitev, ki jih je malo po polnoči po lokalnem času naznanila volilna komisija, je 61-letna Sheinbaum prejela med 58 in 60 odstotkov glasov. Podoben delež so ji že pred tem napovedovale vzporedne volitve, poročajo tuje tiskovne agencije.

Njena zasledovalka, senatorka staroselskih korenin Xochitl Galvez, ki je predstavnica desnosredinske opozicijske Stranke nacionalne akcije (PAN), je osvojila nekaj manj kot 30 odstotkov glasov. Jorge Alvarez Maynez iz levosredinskega Državljanskega gibanja pa je zbral manj kot deset odstotkov.

Sheinbaum je kandidatka vladajoče leve stranke Nacionalno gibanje za obnovo (Morena), ki je razglasilo zmago že ob izidih vzporednih volitev. Po objavi uradnih izidov je tudi Galvez priznala poraz.

Na glavnem trgu mehiške prestolnice Ciudad de Mexico zmago Sheinbaum proslavljajo množice njenih podpornikov. Zmagovalka volitev se je v nagovoru zahvalila vsem, ki so glasovali zanjo in zagotovila, da jih ne bo razočarala. Obljubila je nadaljevanje več politik, ki jih je začel njen mentor in trenutni predsednik Andres Manuel Lopez Obrador.

Do junija lani je bila Sheinbaum vodja mestnih oblasti v Ciudad de Mexicu, nato je odstopila zaradi predsedniške kandidature. Uživala je podporo Lopez Obradorja, ki se ni mogel potegovati za nov mandat, saj mehiška ustava predsednike omejuje na enega samega. Šestletni mandat bo nastopila 1. oktobra.

Lopez Obrador ji je že čestital za zmago in izrazil svoje spoštovanje. Izpostavil je, da bo služila kot prva predsednica v zgodovini države.

Njegovih šest let vodenja Mehike sta sicer zaznamovala nasilje in moč organiziranega kriminala, povečanje migracijskih tokov in njihov vpliv na odnose z ZDA, glede na ankete pa tudi naraščanje optimizma.

Volivci so na zvezni ravni v nedeljo izbirali tudi 628 članov kongresa - 128 senatorjev in 500 članov poslanske zbornice. Hkrati so volili tudi več guvernerjev, več kot 1000 kongresnikov v večini izmed 31 zveznih držav, župane in svetnike v skoraj 1600 občinah ter kandidate za več tisoč drugih položajev. Šlo je za najobsežnejše volitve v zgodovini države.

Predvolilno obdobje je zaznamovalo nasilje. V času od uradnega začetka kampanje 4. septembra lani je bilo med drugim ubitih 34 kandidatov. V napadih na volišča naj bi bila tudi v nedeljo v zvezni državi Puebla ubita dva človeka.

qfjZFONG4Ec

AkjivAZuEYo

3kxWH6SETDI