3. 6. 2024 | Svet
Poplave v Nemčiji / »40 ur katastrofe«
Poplave v južni Nemčiji so povzročile porušenje jezov, na tisoče evakuacij in poplavljene naselij
Velik del južne Nemčije so že v petek zajele obilne padavine, ki so se nadaljevale čez vikend. Zlasti prizadeti sta južni deželi Baden-Württemberg in Bavarska. Reke so prestopile bregove v več mestih, prebivalce so iz poplavljenih domov morali reševati tudi s helikopterjem, umrl je 42-letni gasilec med reševalno akcijo na Bavarskem, ki je s kolegi v čolnu reševal ljudi, a ga je poznov v soboto zvečer odnesla voda, poročajo nemški mediji.
Že v petek je v 24 urah je ponekod padlo več dežja od mesečnega povprečja. V Kissleggu v Baden-Württembergu je tako v petek v enem dnevu padlo 130 milimetrov dežja, medtem ko v povprečju tam beležijo 118 milimetrov dežja na mesec. Podobno je v Bad Wörishofnu na Bavarskem v 24 urah padlo 129 milimetrov dežja, mesečno povprečje pa je tam do zdaj znašalo 101 milimeter dežja, je Slovenska tiskovna agencija povzela nemško dpa, ki se sklicuje na podatke meteoroloških služb.
Nemški Deutsche Welle (DW) poroča s terena, kjer so počili jezovi in se porušili nasipi, to se je zgodilo denimo v kraju Diedorf, kjer je del prebivalcev evakuiranv športno dvorano. Philipp Niegl, tamkajšnji poveljnik gasilcev, prostovoljec, sicer učitelj učitelj v poklicni šoli, je za DW povedal, da so po poplavi stoletja v dolini Ahr leta 2021 opremo dopolnili in da imajo recimo zdaj tovornjak za oskrbo, ki lahko vozi skozi globoko vodo. »Tokrat je lahko prepeljal veliko ljudi.« Za mnoge je obseg trenutnih poplav (spet) »popolno presenečenje«, dodaja DW.
Evropski Zeleni so danes zaradi dogajanja pozvali k nujnim podnebnim ukrepom in prilagoditvenim ukrepom. »Evropa je celina, ki se najhitreje segreva, temperature pa rastejo približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. To ima resne posledice za ekosisteme, prehransko varnost in splošno odpornost na podnebje. Evropa je leta 2021 zabeležila več kot 200 smrtnih žrtev zaradi poplav in 60.000 prezgodnjih smrti zaradi vročinskih valov leta 2022,« so zapisali in izpostavili: gospodarske izgube zaradi ekstremnih vremenskih razmer in podnebja v EU so med letoma 1980 in 2021 dosegle 650 milijard evrov. Opozorili so tudi an ekstreme drugje; milijarde ljudi se v Afriki soočajo s temperaturami med 40 in 50 stopinjami Celzija.
Vodilni evropski kandidat Zelenih na bližnjih volitvah Bas Eickhout izpostavlja , da so ključneg apomena drzni evropski prilagoditveni ukrepi in nadaljevanju zelenega dogovora: »Branjenje takšne politike pred njenimi desničarskimi nasprotniki je ključnega pomena za naše preživetje in blaginjo.« Poplave beležijo tudi na severu Italije.
Vodilni evropski kandidat Zelenih Terry Reintke, ki je odšel v poplavljeno regijo Bayern v južni Nemčiji, zahteva večje sodelovanje EU pri odzivanju na nesreče, pri čemer poudarja potrebo po skupnih virih, kot so helikopterji in službe za nujno pomoč. "Naša sposobnost, da se hitro in učinkovito odzovemo na takšne nesreče, lahko reši življenja. Vse bolj se zavedamo, da je zaščita našega podnebja in okolja v osnovi zaščita ljudi. Pri podnebni krizi ne gre več za prihodnost, gre za danes. Okno v blažitev najhujših vplivov podnebnih sprememb se hitro bliža. Nastopil je čas za ukrepanje na volitvah tega tedna.«
e4DRYV_-AWs
-4CfSWYt2cE
Q_M5N7tzIA8
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.