Solarizacija avtocest

Čeprav je povečanje zmogljivosti obnovljivih virov energije strateška nuja države, številne državne družbe, ki niso iz energetske panoge, vlaganj v sončne elektrarne ne vidijo kot prednostne naloge. Niti Slovenski državni holding kot upravljavec državnih podjetij teh vlaganj od družb ne »zahteva« prednostno. A zdaj se utegne premakniti: odlok o strategiji upravljanja naložb države, ki je temeljni akt upravljanja državnih podjetij, bo po novem bolj zavezoval državna podjetja, da gradijo obnovljive vire energije na lastnih nepremičninah in na nepremičninah, ki jih upravljajo. Posebej izpostavljena je avtocestna družba Dars.

Vlada je predlog sprememb Odloka o strategiji upravljanja naložb države sprejela 9. maja, zdaj pa je pred poslanci v državnem zboru; gre za prvo spremembo odloka po letu 2015. Med pomembnimi spremembami je predlog, da se med strateške prioritete državnih družb uvrsti tudi gradnja obnovljivih virov energije. K temu bi bil v prvi vrsti zavezan Slovenski državni holding kot krovni upravljavec državnih družb, eksplicitno pa še Dars in Slovenske železnice. Med strateškimi usmeritvami obeh bo tako po novem »izgradnja obnovljivih virov energije na lastnih nepremičninah in na nepremičninah, ki jih družba upravlja«.

Dars testira prvo sončno elektrarno na protihrupni ograji; postavili so jo na lokacijo bencinskega servisa Cikava na dolenjski avtocesti.

Po naših informacijah je tak vpis v predlog odloka dosegla ekipa ministrstva za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumarja, ki si prizadeva pospešiti solarizacijo državnih podjetij. Številna državna podjetja namreč upravljajo območja, ki jih kot prednostna za sončne elektrarne določa lani sprejeti poseben zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Poleg streh nepremičnin so taka območja na primer območja ob avtocestah, ki jih pospešeno izkoriščajo v tujini. »V praksi gre predvsem za postavitev sončnih elektrarn na protihrupne ograje avtocest in hitrih cest ter na zemljišča neposredno ob cestah, torej površine, ki so zaradi vplivov cest že ’razvrednotene’,« so lani ob sprejemu zakona opozarjali na ministrstvu. Umeščanje solarnih elektrarn ob avtocestah je v Sloveniji bistveno manj sporna naložba kot postavitev vetrnih elektrarn velikih dimenzij, zato je nujno, da se vsaj ti projekti izvedejo prednostno, pravijo viri z ministrstva. Paneli ob avtocestah v številnih državah že stojijo, razvoj gre zlasti v nameščanje panelov nad ceste. Na nemški avtocesti 81 so lani poleti predstavili nemško-švicarsko-avstrijski prototip »solarne strehe«. Postavljali naj bi jih zlasti ob postajališčih in predorih, ki bi jih neposredno oskrbovale z elektriko. Aprila lani so nemški mediji poročali o projektu Altes Neuland Frankfurt, ki predvideva namestitev »solarnih trakov« iz modulov na rešetkaste jeklene stebre, ki bi stali vsakih 15 metrov ob robu avtocest. Ob popolnem izkoristku (gre za okrog 45.000 kilometrov cest) bi tak projekt po izračunih projektantov na leto proizvedel do 200 teravatnih ur elektrike, kar je 200 milijonov megavatnih ur. Za primerjavo: po podatkih Statističnega urada, je povprečno slovensko gospodinjstvo leta 2022 porabilo 4,34 megavatne ure elektrike.

In kje so s solarizacijo na državnem Darsu, ki je konec 2023 upravljal 624,9 kilometra avtocest, 143,4 kilometra priključkov nanje, 22,3 kilometra razcepov ter 40,8 kilometra drugih cest? Jo bo nov odlok pospešil?

Umeščanje solarnih elektrarn ob avtocestah je v Sloveniji bistveno manj sporna naložba kot postavitev vetrnih elektrarn velikih dimenzij.

Imamo strategijo, razlagajo, ta temelji na treh fazah. Prva faza predvideva pet elektrarn, ki naj bi bile na omrežje priključene do konca leta. Že končana je instalacija na avtocestnih bazah Kozina in Ptuj, dela tečejo na nadzorni točki Log, predvideni pa sta še lokaciji cestninske postaje Dob in pokriti vkop Vipavski Križ. Projekt izvaja družba Esotech, s katero je avgusta lani pogodbo podpisal še takratni direktor Valentin Hajdinjak (NSi). V drugi fazi naj bi bile postavljene sončne elektrarne na 16 objektih. Iz marca objavljenega razpisa za izdelavo projektne dokumentacije izhaja, da gre za avtocestne baze Ljubljana, Novo mesto, Postojna, Slovenske Konjice, Maribor, Murska Sobota in Hrušica, izpostave Drnovo, Logatec, Vipava, Podtabor in Bertoki, pokriti vkop Močna, predor Markovec, regionalni nadzorni center Dragomelj in razcep Dragučova. Gradnja bo potekala v letih 2025 in 2026, napovedujejo na Darsu, pričakovana letna proizvodnja elektrike na lokacijah je »preko 2000 megavatnih ur«. Izdelovalec projektne dokumentacije naj bi bil izbran prihodnji teden, če ne bo novih sprememb razpisa, ki je odprt že od marca. Tretja in po instalirani moči največja faza, ki jo za zdaj načrtujejo na Darsu šele v letih 2027–2029, bo gradnja solarnih elektrarn ob predorih in pokritih vkopih, ki so razmeroma veliki porabniki elektrike. »V pripravi je projektna naloga, predvidena instalirana moč bo 5,5 megavatne ure, letna proizvodnja elektrike slabih 6 megavatnih ur.«

Testirajo tudi prvo sončno elektrarno na protihrupni ograji; postavili so jo na lokacijo bencinskega servisa Cikava na dolenjski avtocesti, od Elektra Ljubljana čakajo zeleno luč za priključitev na omrežje. »Če se projekt izkaže za uspešnega, bomo nadaljevali na ostalih primernih delih avtocest.« Dodajajo, da se dogovarjajo tudi z avstrijskim izvajalcem, ki dobavlja sončne panele, ki so hkrati v funkciji protihrupne ograje: »Za to bi izbrali drugo lokacijo.« Dars ima v lasti tudi več degradiranih območij, na primer deponije materiala, ki je ostal po gradnji. »Izdelana je bila študija možne instalirane moči ter proizvodnje električne energije in rezultati so spodbudni. Podpisana je že pogodba z zunanjim partnerjem, ki bo na deponiji ob predoru Dekani zgradil elektrarno z močjo 8 MWp,« dodajajo.

In kje so s solarizacijo na Slovenskih železnicah? Nikjer. »Konkretiziranih načrtov na področju obnovljivih virov trenutno še nimamo,« odgovarjajo, strategijo naj bi pripravili »do začetka leta 2025«. Dodajajo še, da bi lahko imeli pri lastnih objektih zaradi starosti težave s statiko streh, za večino objektov železnic, ki so formalno v lasti države, pa da je pristojna država – tudi za morebitne sončne elektrarne.