Referendumi / Podpora vsem štirim referendumskim vprašanjem

Najvišja podpora uvedbi preferenčnega glasu

Za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je na posvetovalnem referendumu izreklo 54,85 odstotka volivcev, proti jih je bilo 45,15 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Referenduma se je po doslej objavljenih podatkih DVK udeležilo 39,03 odstotka volivcev.

Referendumsko vprašanje se je glasilo, ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V koaliciji so predlog za referendum vložili marca, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga vložili v DZ s podpisi volivcev.

Zagovorniki so poudarjali, da bi moral vsak samostojno odločati o svojem življenju in trpljenju. Opozarjali so, da medicina ne more pozdraviti ali ublažiti vseh bolezni, Slovenija pa bi z legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledila državam, ki že imajo to možnost, denimo Nizozemski.

Nasprotniki so po drugi strani opozarjali, da je človeško življenje v skladu z ustavo nedotakljivo. V SDS in NSi so se zato obrnili tudi na ustavno sodišče. Menijo, da mora Slovenija primarno okrepiti področje paliativne in dolgotrajne oskrbe, ob tem pa poudarjali, da področja ni mogoče učinkovito nadzorovati in odpira možnosti zlorab.

V kampanjo pred posvetovalnim referendum o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je sicer podajalo 17 organizatorjev, od tega je 10 političnih strank, šest pravnih in ena fizična oseba.

Uvedbo preferenčnega glasu na volitvah poslancev v DZ podprlo 70,85 odstotka volivcev

Uvedbo preferenčnega glasu na volitvah poslancev v DZ je na nedeljskem posvetovalnem referendumu podprlo 70,85 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 29,15 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po glavnini preštetih glasovnic. Glasovanja na posvetovalnem referendumu se je po doslej objavljenih podatkih DVK udeležilo 38,79 odstotka volivcev.

Referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala stranka Gibanje Svoboda, se je glasilo: Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev? Volivci so tako na današnjem referendumu odločevalcem dali jasen signal, da se volilna zakonodaja za parlamentarne volitve spremeni tako, da bi imeli glasovi volivcev večji vpliv na to, kdo bo izvoljen v DZ.

Zagovorniki uvedbe preferenčnega glasu za volitve v DZ menijo, da trenutno volilna zakonodaja volivcem ne omogoča odločilnega vpliva na mandate kandidatov za poslance v DZ, kot to omogoča preferenčni glas. Izpostavili so, da je ustavno sodišče leta 2018 ugotovilo, da so območja volilnih okrajev neustrezna, in da želijo s tem tudi dvigniti volilno udeležbo.

Nasprotniki uvedbe preferenčnega glasu za volitve v DZ pa menijo, da bi z uvedbo preferenčnega glasu izničili moč podeželja ter novih, manj uveljavljenih kandidatov, in da bi se morala o spremembi volilne zakonodaje poenotiti politika. Iz samega referendumskega vprašanja pa po njihovem mnenju ni jasno, kako bi volilni sistem za parlamentarne volitve spremenili.

V kampanjo pred posvetovalnim referendumom o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ se je sicer podalo 12 organizatorjev, od tega deset političnih strank in dve pravni osebi.

Večina volivcev se je na posvetovalnem referendumu v nedeljo strinjala, da se dopustita gojenje in predelava konoplje v medicinske namene. Za jih je bilo 66,68, proti pa 33,32 odstotka. Manj prepričljivo so volivci podprli legalizacijo konoplje za osebno rabo, saj jih je za glasovalo 51,54, proti pa 48,46 odstotka, kažejo delni neuradni izidi DVK.

Referenduma se je po doslej objavljenih podatki udeležilo skoraj 39 odstotkov volilnih upravičencev.

Za rabo konoplje v medicinske namene 66,68-odstotna podpora, za osebno rabo pa 51,54-odstotna

Volivci so na referendumu o rabi konoplje odgovarjali na dve referendumski vprašanji: Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene? ter Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?

Posvetovalni referendum o rabi konoplje v medicinske namene so predlagali v Gibanju Svoboda, v parlamentarni proceduri pa so referendumsko vprašanje preoblikovali v dve, torej tako o rabi konoplje za medicinske namene kot za osebno rabo. V času kampanje je bilo v ospredju ravno vprašanje legalizacije konoplje za osebno rabo.

Zagovorniki so prepričani, da bi ob sprostitvi uživanja konoplje za omejeno osebno rabo na tem področju uvedli tudi večji nadzor ter zagotovili standardizacijo in konkretnejše ozaveščanje prebivalstva, medtem ko so nasprotniki opozarjali, da bi imela legalizacija konoplje za osebno rabo negativne posledice za javno zdravje.

Opozicijski SDS in NSi sta tudi vložili zahtevo za ustavno presojo odloka o razpisu omenjenega referenduma, ustavno sodišče neustavnosti ni ugotovilo.