STA

 |  Politika

»Skrajno desne stranke niso dosegle takšnega uspeha, kot so jim ga napovedovale ankete«

Kaj pričakovati po evropskih volitvah?

Po evropskih volitvah, na katerih so desnosredinska EPP, socialisti in liberalci ohranili večino, na ravni EU ni pričakovati večjih sprememb, je za STA ocenil analitik z univerze v nizozemskem Groningenu Benjamin Leruth. To, da skrajno desnim strankam ni uspel takšen vzpon, kot so napovedovale ankete, pa je med drugim posledica višje udeležbe.

Leruth je spričo vrste kriz, s katerimi se sooča EU, pričakoval, da bodo razmerja moči v Evropski uniji tudi po volitvah, ki so potekale od četrtka do nedelje, ostala bolj kot ne nespremenjena. To obenem pripisuje "močni kampanji" osrednjih političnih strank, predvsem tistih iz Evropske ljudske stranke (EPP).

"Mislim, da lahko pričakujemo kontinuiteto. Mislim, da bo Ursula von der Leyen še močnejša in da bo lahko nadaljevala z agendo Evropske komisije, ki jo je zastavila v zadnjih petih letih," je povedal analitik. Tako tudi pri ključnih evropskih politikah, kot so zeleni dogovor, migracije in nadaljnja podpora Ukrajini, ni pričakovati večjih sprememb.

"Mislim, da lahko pričakujemo kontinuiteto. Mislim, da bo Ursula von der Leyen še močnejša in da bo lahko nadaljevala z agendo Evropske komisije, ki jo je zastavila v zadnjih petih letih."

Benjamin Leruth,
analitik z univerze v Groningenu

EPP, iz katere prihaja trenutna predsednica komisije von der Leyen, je sicer glede na delne izide volitev osvojila 184 poslanskih mandatov od 720, kar je osem več kot trenutno. Socialisti (S&D) so jih medtem ohranili 139, največjo izgubo pa so utrpeli liberalci (Renew), ki imajo trenutno 102 poslanca, po novem pa se jim obeta 79 sedežev. Skupaj bodo te tri stranke ohranile večino v parlamentu.

Po besedah politologa z univerze v Groningenu se poraz liberalcev na ravni EU odraža tudi v odločitvi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da po porazu proti skrajni desnici na evropskih volitvah v Franciji za 30. junij razpiše predčasne parlamentarne volitve.

"Čas francoskih splošnih volitev ne bo bistveno vplival na agendo EU," je povedal. Med drugim ne pričakuje, da bi to vplivalo na pogovore o najvišjih položajih v institucijah EU, saj je francoski predsednik "le eden od akterjev".

"To bi lahko nekoliko spremenilo dinamiko glede francoskega vpliva v Evropski uniji. Vendar pa si bo Macron glede na to, da ostaja predsednik do leta 2027, najverjetneje kljub kohabitaciji prizadeval za kontinuiteto."

Benjamin Leruth

Bo pa Macron zaradi razpisa predčasnih volitev šibkejši tako na ravni EU kot tudi doma, je še dejal Leruth. Zelo verjetno je sicer, da bo po volitvah v Franciji nastopilo t. i. obdobje kohabitacije, ko predsednik države in premier prihajata iz različnih političnih opcij.

"To bi lahko nekoliko spremenilo dinamiko glede francoskega vpliva v Evropski uniji. Vendar pa si bo Macron glede na to, da ostaja predsednik do leta 2027, najverjetneje kljub kohabitaciji prizadeval za kontinuiteto," je povedal analitik. Spremembe, za katere si je prizadeval na ravni unije, bodo obenem umaknjene z dnevnega reda.

Skrajno desne stranke sicer na evropski ravni niso dosegle takšnega uspeha, kot so jim ga napovedovale predvolilne ankete. Politična skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki ima trenutno 69 poslancev, naj bi jih po novem imela 73, skupina Identiteta in demokracija (ID) pa 58 namesto 49.

Analitik je pričakoval, da skrajna desnica ne bo dosegla takšnega uspeha, saj "mediji vedno pretiravajo z napovedmi glede vzpona populistov oziroma skrajne desnice".

Drugi razlog vidi v višji volilni udeležbi, saj ta običajno ne koristi skrajni desnici. Poleg tega pa se zdi, da ljudje evropskih volitev ne dojemajo več kot volitev drugotnega pomena. "Počasi, a gotovo se pomikamo k temu, da ljudje vedo, za kaj gre pri EU, kar je dobro za evropsko demokracijo," je povedal.

Pričakuje, da bosta v Evropskem parlamentu še naprej dve skrajno desni politični skupini namesto samo ene, saj se skrajno desne stranke preprosto ne razumejo med seboj.

Se pa po njegovem mnenju obeta hud boj med ECR in ID za evropske poslance oziroma nacionalne stranke, ki vsaj zaenkrat niso še v nobeni politični skupini. Teh je glede na trenutne delne izide 99.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.