Zakaj ŠOU v Ljubljani prepoveduje snemanje sej študentskega zbora?

Na zadnjih dveh sejah so snemanje fizično omejili z varnostniki. Zaradi poseganja v pravico javnosti do obveščenosti, novinarji Radia Študent zahtevajo umik prepovedi snemanja.

Novinarke in novinarji Radia Študent opozarjajo, da Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani že osem mesecev prepoveduje javni video prenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora. Na zadnjih dveh sejah pa so snemanje fizično omejili z varnostniki. Zaradi poseganja v pravico javnosti do obveščenosti, zahtevajo umik prepovedi snemanja.

Na Radiu Študent prepoved snemanja razumejo kot grobo omejevanje novinarskega dela in javnosti, so zapisali v uradni izjavi, ki jo je na današnji novinarski konferenci prebral vodja službe za napovedovanje Radia Študent Lovrenc Škoda.

Novinarji Radia Študent so edini, ki redno spremljajo in poročajo o dogajanju na sejah študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, poudarjajo. Seje so zadnja tri leta v živo prenašali na Radiu Študent, o novih omejitvah pa so jih obvestili konec oktobra, ko so snemalni ekipi nekaj ur pred začetkom seje prepovedali video prenos.

Razlog prepovedi snemanja ter prenosa sej je po besedah predstavnikov ŠOU varovanje osebnih podatkov nekaterih poslancev in poslank, ki naj bi umaknili soglasje za snemanje, so navedli za Radio Študent. "Novinarke in novinarji Radia Študent na to ne pristajamo," poudarjajo.

"Novinarke in novinarji Radia Študent na to ne pristajamo."

Radio Študent

Dodajajo, da so poslance izvolili študentje, torej so predstavniki študentske javnosti in so javne osebe, njihove izjave pa so javne in se tičejo vseh študentov. "V primeru, da bi bili osebni podatki nenapovedano izpostavljeni, bi jih lahko namesto vnaprej prepovedanega celotnega prenosa sej naknadno izločili iz posnetka," so prepričani na Radiu Študent.

Opozarjajo, da ŠOU deluje v nasprotju s svojimi lastnimi akti, saj v poslovniku študentskega zbora piše, da se seje lahko snema in objavlja na spletu.

Urednica univerzitetne redakcije Radia Študent Nika Gradišek je dodala, da je prenose sej gledalo več tisoč ljudi. Omejevanje pa da se dogaja v času, ko ima ŠOU v svojem proračunu skoraj pet milijonov evrov in ko je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da "v mnogih primerih ni transparenten".

Novinarka univerzitetne redakcije Radia Študent Urška Janžič pa je dodala, da so novinarsko delo omejevali tudi prej, in sicer so jih o sejah obvestili zadnji trenutek, spremenili lokacijo nekaj minut pred začetkom ali niso omogočili internetne povezave.

V ŠOU sicer seje snemajo in jih hranijo v arhivu, a jih Radiu Študent ne posredujejo. Na radiu so zato najprej zahtevali posnetke, ker jih niso prejeli pa so se obrnili na informacijsko pooblaščenko. Ta je ŠOU dvakrat pozvala, naj posnetek pošljejo. Poslali so jih s pripisom, da jih Radio Študent ne sme javno objaviti, zato so se na to pritožili.

"V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo oviranje Radia Študent pri poročanju o ŠOU v Ljubljani."

Katarina Bulatović,
DNS

"V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo oviranje Radia Študent pri poročanju o ŠOU v Ljubljani," je dejala Katarina Bulatović iz DNS. V DNS menijo, da je prepoved video prenosa nedopustna, ne samo z vidika omejevanja novinarskega dela, pač pa tudi z vidika občih principov delovanja predstavniških teles.

"Menimo, da bi morale vse javne institucije omogočiti poročanje medijev o njihovem delovanju, to bi moralo biti nenazadnje tudi v njihovem interesu, saj s tem vzpostavljajo zaupanje v svoje delo. Še posebej sporno se nam zdi, da je ŠOU hkrati ustanoviteljica Radia Študent in tako onemogoča delo svojemu lastnemu zavodu," je opozorila Bulatović.

"Vse javne institucije bi morale omogočiti poročanje medijev o njihovem delovanju, to bi moralo biti nenazadnje tudi v njihovem interesu, saj s tem vzpostavljajo zaupanje v svoje delo."

Društvo novinarjev Slovenije

Glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije Mojca Zabukovec pa je dejala, da kakršnokoli omejevanje ni mogoče razumeti drugače kot skrivanje ter odrivanje študentk in študentov ter druge zainteresirane javnosti od študentskih politik.

ŠOU očitke Radia Študent zavrača

ŠOU je v svojem odzivu navedbe Radia Študent sicer zavrnil in zatrdil, da snemanje seje onemogočajo zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov.

Iz organizacije so za STA sporočili, da poteze Radia Študent in nekaterih opozicijskih poslancev študentskega zbora ocenjujejo kot "zlonamerne poteze, katerih primarni namen je blatenje dobrega imena naše skupne organizacije v luči priprav na študentske volitve, ki bodo potekale v nekaj mesecih".

Prepoved javnih video prenosov in zvočnega snemanja sej študentskega zbora je po navedbah ŠOU v veljavi zaradi nekaterih študentskih poslancev, ki izrecno nasprotujejo tovrstnemu snemanju. ŠOU v Ljubljani navaja tudi, da temu pritrjuje tudi pravno mnenje, ki so ga pridobili, in "praksa Informacijskega pooblaščenca". "Za snemanje s strani tretjih oseb skladno z veljavno zakonodajo in internimi akti organizacije je treba pridobiti soglasja vseh prisotnih v dvorani," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot trdi ŠOU v Ljubljani, skladno z veljavnim poslovnikom študentskega zbora ŠOU v Ljubljani sam snema seje za namen izdelave zapisnika, posnetke pa hrani in zainteresirani javnosti ter medijem omogoči poslušanje. Po njihovih navedbah javno objavljajo tudi zapisnike sej študentskega zbora.

Iz ŠOU v Ljubljani so sporočili tudi, da je študentski zbor v ponedeljek na redni seji sprejel rebalans finančnega načrta za leto 2024 ter finančna načrta za leti 2025 in 2026. Prav tako so študentske poslanke in poslanci sprejeli dolgoročno strategijo ŠOU v Ljubljani in pravilnik o projektih ŠOU V Ljubljani.

V organizaciji so se k sprejetju pravilnika o projektih zavezali po tistem, ko je računsko sodišče decembra lani ocenilo, da je poslovanje ŠOU v Ljubljani neučinkovito. Pravilnik naj bi urejal financiranje, načrtovanje in poročanje o njihovih projektih. Uporabljati naj bi ga začeli do konca leta oziroma najpozneje do konca marca 2025, kar so revizorji računskega sodišča ocenili kot zadovoljiv ukrep.