»Te sodbe bodo za vedno ostale zapisane kot nesporno dejstvo tragičnega poglavja Balkana«

V Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN) pozdravili delo mednarodnega mehanizma za kazenski sodišči

Članice Varnostnega sveta ZN so v torek večinoma pozdravile delo in dosežke mednarodnega mehanizma za kazenski sodišči za zločine v Ruandi in nekdanji Jugoslaviji (IRMCT) ter podprli podaljšanje njegovega mandata. Obe sodišči sta nehali delovati leta 2015 oziroma 2017.

Po koncu delovanja sodišč so Združeni narodi nato ustanovili omenjeni mehanizem, ki ima nalogo dokončati vse postopke. "Aktivni postopki v zadnjih zadevah v zvezi z glavnimi kaznivimi dejanji so se končali in mehanizem je zaključil svoj prehod v resnično rezidualno ustanovo," je dejala predsednica IRMCT Graciela Gatti Santana, vendar opozorila, da delo še ni končano.

Obtožnice proti več kot 250 posameznikom so ustvarile več kot devet kilometrov dolge zapise, je dejala in opozorila, da Srbija že skoraj desetletje zavrača sodelovanje v zadevi nekdanjih odvetnikov obsojenega kriminalca Vojislava Šešlja, ki sta vplivala na priče in ovirala postopke.

Glavni tožilec IRMCT Serge Brammertz je poročal, da je njegov urad zaključil pomembno nalogo iskanja vseh obtožencev za zločine v Ruandi. Izpostavil je vztrajna prizadevanja svoje ekipe pri iskanju vseh 253 oseb, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče za Ruando in nekdanjo Jugoslavijo obtožilo vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida.

Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je dejal, da 30 let po ustanovitvi obeh sodišč delo še ni končano. Opozoril je na potrebo po nadaljevanju nadzora nad izvrševanjem kazni, odzivanja na nacionalne prošnje za pomoč, zagotavljanju stalne zaščite žrtev in prič, spremljanju primerov, posredovanih nacionalnim sodiščem, in upravljanju arhivov.

"Učinkovito upravljanje z arhivi je nujno za zagotavljanje odgovornosti pred sodišči, kazenski postopki pa zahtevajo dostopen sistem, v katerem so vsi dokazi in dokumenti ustrezno shranjeni in jih upravlja usposobljeno osebje."

Samuel Žbogar,
slovenski veleposlanik

"Učinkovito upravljanje z arhivi je nujno za zagotavljanje odgovornosti pred sodišči, kazenski postopki pa zahtevajo dostopen sistem, v katerem so vsi dokazi in dokumenti ustrezno shranjeni in jih upravlja usposobljeno osebje," je dejal Žbogar. Dodal je, da zapuščina mehanizma in njegovih predhodnikov ostaja ključna za boj proti zanikanju genocida in poveličevanju vojnih zločincev.

Tudi drugi veleposlaniki so skoraj soglasno podprli IRMCT, pri čemer je več govornikov izrazilo zaskrbljenost zaradi stalnega pomanjkanja sodelovanja držav, kot je Srbija, in na nevarnost zanikanja genocida ter poveličevanja vojnih zločincev.

Izjema je bila predstavnica Rusije, ki je menila, da bi morali IRMCT že zdavnaj zapreti, med drugim zaradi visokih stroškov, ministrica za pravosodje Srbije Maja Popović pa je izrazila zaskrbljenost zaradi neupoštevanja vseh rokov, ki jih je določil Varnostni svet.

Poudarila je, da ima njena država pravno in sodno znanje in izkušnje za prevzem vseh primerov, ki bi jih lahko predložil IRMCT. Odločno je zavrnila kritike, da njena država zanika zločine ali jih poveličuje.

Predstavnica BiH je poudarila, da razglasitev 11. julija za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici leta 1995 ne bi bila mogoča brez prispevka Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in mehanizma v boju proti nekaznovanosti in zagotavljanju odgovornosti za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine ter prispevka Meddržavnega sodišča, ki je ugotovilo, da so bila ta dejanja v Srebrenici genocidna.

"Te sodbe, ki dokazujejo, da je imela Srbija vlogo v vojnah v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, bodo za vedno ostale zapisane kot nesporno dejstvo tragičnega poglavja Balkana," je dejala.