Evropska komisija podala vrsto pripomb na prošnjo Slovenije za pomoč po poplavah

Med drugim je opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije

Evropska komisija je po poročanju časnika Dnevnik podala vrsto pripomb na prošnjo za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU, ki jo je Slovenija vložila po lanskih avgustovskih poplavah. Med drugim je opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije.

"Čeprav ni dvoma, da so poplave povzročile veliko škodo, informacije, ki so jih posredovali slovenski organi, ne podpirajo ocene neposredne škode v višini skoraj 10 milijard evrov v zadostni meri," piše v dopisu, ki so ga z generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji spomladi poslali slovenskemu ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

V dopisu, ki ga je časnik pridobil z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, Evropska komisija izpostavlja številne pomanjkljivosti v dokumentih, ki jih je Slovenija posredovala, da bi dokazala obseg škode po lanskih avgustovskih poplavah in tako upravičila prejem pomoči iz solidarnostnega sklada EU. Komisija opozarja, da bi morali biti posredovani dokumenti bolj natančni in podrobni, slovenske organe pa opozarja na napake, kot je uporaba nezanesljive metodologije, piše Dnevnik.

Po teh navedbah je Slovenija v prošnjo za pomoč vključila tudi nekatere škode, ki ne sodijo v področje solidarnostnega sklada. Časnik pri tem med drugim omenja "gospodarske izgube, ki izhajajo iz sekundarnih/terciarnih učinkov (kot so izguba dohodka, prekinitev poslovanja, finančna izguba itd.)" ter škodo na področju "okolja in stabilnosti tal".

Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, kjer so pripravili prošnjo, so na vprašanja Dnevnika odgovorili, da Evropska komisija v postopku obravnave vloge običajno pozove državo članico za dodatna tehnična pojasnila vloge. "Slovenija je prejela prošnjo za tehnična pojasnila v zvezi s kategorijami ocene skupne neposredne škode in kategorijami upravičenih stroškov," so dodali ter izpostavili kratek rok - 12 tednov od datuma nastanka naravne nesreče - ki so ga imeli na voljo za pripravo vloge.

Slovenija lahko sicer ne glede na oceno neposredne škode iz solidarnostnega sklada EU pridobi največ 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Predplačilo v višini 100 milijonov evrov je prejela decembra lani, preostalih 300 milijonov evrov lahko po navedbah evropske komisarke za kohezijo Elise Ferreira iz letošnjega aprila pričakuje v drugi polovici letošnjega leta.