Blurb&Curb&Disturb

V naslednjih vrsticah se odzivam na vsebino knjige avtorja Branka Grimsa Zmaga dobrega. Vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu, ki jo je izdala založnica Martina Dragoš Grims.

Branje te knjige je mučno, saj uporablja dobro znane postopke Goebbelsove propagande, predvsem ponavljanje ad nauseam laži in zavajajočih trditev, in ponuja primitiven in ignorantski sub-model skrajnega desničarskega in neonacističnega komuniciranja danes. Iz dveh nacističnih diskurzov ne more nastati nič dobrega: edini zaključek po branju knjige in edini smisel tako neprijetnega početja je, da širša javnost prepozna nevarnost takšnega pisanja

1. Amaterizem. Težko je najti bolj amatersko izdajo, kot je Grimsova knjiga. Oblikovanje, z agresivnim prelomom in nenehnim spreminjanjem fonta in (pretirane) velikosti črk pri naslovih in podnaslovih je katastrofalno. Platnici sta zgodba zase: naslovnica je urejena kot simbolna lepljenka, na kateri je v zgornjem delu na slovenski zastavi avtorjevo ime in nad njim v posebni vrstici dominira njegov naziv, Mag. V spodnjem delu so v meglici Karl Marx, ”reka” migrantov, LGBTQ mavrica in čez vse (kot negacija?)  še prekrižane črte, ki še najbolj spominjajo na ”južnjaški križ” z bojne zastave Konfederacije iz ameriške državljanske vojne. Simbol v ZDA označuje rasizem, vendar ima svojo zgodovino. V Evropi pomeni samo rasizem. Razširil se je med skupinami nogometnih navijačev in neonacistov po letu 2010. Zadnja platnica pa je lep primer priliznjenosti in kulta vodje: tam je ob predstavitvi avtorja natisnjeno nekaj stavkov Janeza Janše o knjigi. Takšno kratko priporočilo se imenuje blurb.

2. Struktura knjige. Uvod je spisal Jože Biščak, po moji izkušnji največji strahopetec na desnici, ki je svoj lasten tekst, ki sem ga dobesedno citirala kot primer sovražnega govora, pripisal meni in ga v svoji skrpanki o levi nestrpnosti v posebni številki Demokracije še objavil kot dokaz moje ”nestrpnosti”. Biščak, sicer večkrat obtožen in obsojen zaradi nestrpnega in rasističnega pisanja in objavljanja takšnih tekstov, v uvodu brez sramu hvali Grimsa za mojstrstvo v veščini, ki jo Grims nima niti v sledovih: argumentiranem pisanju. Preostanek knjige so pogojno Grimsovi teksti: med njimi so izjave, tviti/x, prispevki na različnih desnih portalih iz medijskega konglomerata SDS, posebej s portala Nova24TV in intervjuji na istoimenski televiziji. Gre torej spet za skrpanko, kjer so posebej nerodni citati – najbolj pogosto netočni, napačno pripisani, spremenjeni itn. V tekstih je nešteto formulacij, ki so prevzete z ameriškega desničarskega portala Breitbart. Sicer si je Breitbart vredno ogledati, ker ti potem postane popolnoma jasno, da je portal Nova24TV zrcalna podoba ameriškega. Uvod avtorja knjige je tako poln laži, pljuvanja in neumnosti, da deluje že kar odrešilno – bralca osvobaja vsake zadržanosti pri ocenjevanju teksta: uporabljeni so izrazi kot ”satansko”, ”absolutno zlo”, ”posiljevanje otrok”; uporabljeni so primitivni falsifikati zgodovine, kot je ”pred prvim križarskim pohodom ( je) radikalni islam pobil in zasužnjil že okoli 60 milijonov kristjanov” in podobno. Kdor pogoltne takšne breitbartovske kolobocije, morda uspe tudi nadaljevati z branjem, in potem ga pričaka še več primitivnih trikov: denimo niz fotografij grafov, spet v glavnem z Breitbarta. Teksti so v angleščini, motni in neberljivi, kar je trik, ki ga Grims vedno znova uporablja – mahanje z listi z nečim, česar nihče ne vidi in še manj razume. Knjigo dopolnjujejo Deklaracija ZN in dokumenti o otrokovih pravicah iz istega vira, str. 173-203. Ironija je v tem, da ti teksti negirajo vse, kar je avtor prej napisal. Publikacijo bi bilo treba uvrstiti na program curb akcij za zmanjševanje družbene napetosti, ki jo povzročajo takšne objave. In za posladek še spisek virov in literature. Obsega reci in piši 19 naslovov, pretežno internetnih virov, vključno s članki s portalov Oštro in Nova24TV (brez navedbe avtorjev in umeščenih bodisi po imenu portala ali pa članka) pa s tvitom Viktorja Orbána. Od štirih navedenih knjižnih del (eno z internetnega vira) sta dve brez imena avtorja: delo nemškega politologa sirskega rodu Bassama Tibija je navedeno kot Krieg der C(!)ivilizationen.

3. Kulturni marksizem. ”’Kulturni marksizem’se nanaša na skrajno desno antisemitsko teorijo zarote, ki frankfurtsko šolo napačno predstavlja kot odgovorno za sodobna napredna gibanja, politiko identitete in politično korektnost”.To je prevod iz angleške Wikipedie; enako obrazložitev (skupaj z omembo antisemitizma) najdemo v oxfordskem slovarju angleškega jezika. Celotno nakladanje Branka Grimsa o tej temi, ki je vseprisotna na skrajni desnici v ZDA in v Evropi, ima samo en učinek: avtor se javno razkrije in proglasi za skrajnega desničarja, blizu neonacistom in nasilju, kar je sicer potrdil tudi s svojo prisotnostjo in odobravanjem v podcastu, ki ga vodi Pero Martić: v podcastu je namreč, popolnoma maskiran, govoril tudi pripadnik paramilitarne organizacije SOS. Branko Grims izvaja tipično disturb nacifašistično strategijo, nenehno ponavljanje skrajnih stališč, ob stalnem povečevanju doze draženja javnosti, vse dokler se ne doseže nek nivo normalizacije teh stališč, odvisno od ravnodušnosti, ignorance in strahu javnosti.

V stanfordski filozofski enciklopediji termina kulturni marksizem ni; termin preprosto ne obstaja niti v filozofiji niti v kulturologiji. Ni torej razloga, da ne bi verjeli Branku Grimsu, ki se sam politično tako precizno in odločno predstavlja.

4. Tudi to, kar Branko Grims piše o ekologiji in LGBTQ je večinoma copy-paste iz Breitbarta. Pogosto prihaja do komičnih stavkov, zaradi robatnega prevajanja, malomarnosti in nerazumevanja. Populizem, rasistični, spolni in etnični stereotipi so tu vsi na kupu, kakor koli je to že ”uredil” Jože Biščak – tudi antisemitistično izživljanje nad Sorosem. Vredno je pogledati del, v katerem Grims pojasnjuje, kaj je geologija in sploh njegovo šlamastiko o naravi, katere glavni sovražnik je... elektrika. Zdravilo pa so – izpušni plini. Knjiga je zares ”vodnik”, a vodnik po vseh neumnostih globalne desnice danes, s tem da Grims ostaja dosledno lokalen provincialec.

Zanimivo pa je, da Grims glavno nevarnost za današnji svet vidi v znanju in kulturi, pa še v sodobni tehnologiji in posebej digitalizaciji. Znanstveniki, umetniki in na sploh intelektualci so pač osnovna nevarnost za družbo, vedno pod sumom, da nekaj ”filozofirajo”, inteligenca pa je zmeraj in že po naravi ”satanska".