Nataša Pirc Musar / »Če Putin neha streljati, je konec vojne, če Ukrajina neha streljati, je konec Ukrajine«

Predsednica republike o vojni v Ukrajini 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki danes nadaljuje dvodnevni obisk Posočja, se je v sredo zvečer v pogovoru v kulturnem domu v Kobaridu dotaknila več tem, med drugim priznanja Palestine in vojne v Ukrajini. Obljubila je tudi obisk Slovencev v Benečiji.

V pogovoru z novinarjem Blažem Močnikom se je Pirc Musar dotaknila več tem, pomembnih tako za svetovno politiko kot tudi lokalno prebivalstvo. Močnik je spomnil, da je Kobarid v zadnjih 200 letih obiskala vrsta zgodovinskih osebnosti, kraljev, cesarjev in drugih voditeljev, med njimi več predsednikov držav, tudi vsi štirje dosednji slovenski predsedniki.

Pirc Musar je kot eno ključnih nalog svojega mandata izpostavila pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev v Sloveniji. Dejala je, da je sramotno in nedostojno, da izkopani ostanki ležijo v plastičnih zabojčkih na neprimernih krajih. Prizadevala si bo poenotiti slovensko politiko do te mere, da bi našli mesto za kostnico in tja prenesli posmrtne ostanke. 80. obletnica konca druge svetovne vojne prihodnje leto bi bila primerna priložnost za to, je dejala.

O strankarski politiki pri nas je dejala, da jo najbolj razočara njena nezmožnost sodelovanja. Vsaka vlada bi morala razumeti, kaj ljudje potrebujejo, ob vsaki večji reformi, denimo zdravstveni, davčni ali šolski, pa k pogovorom povabiti tudi opozicijo, saj so to reforme, ki zaradi obsežnosti vedno presegajo obdobje ene vlade, je dejala. Znebiti se je treba mišljenja, da mora vsaka nova vlada vse začeti iz nič in se bolj potruditi, da kakovostne stvari predhodnikov pelje naprej. Lokalna politika, kjer igra strankarska delitev dosti manjšo vlogo, je lahko vzor za to.

Pri problematiki mladih je dejala, da odhajanje le teh v tujino morda ni taka težava, kot se zdi. Navedla je indeks odhoda mladih med 18. in 35. letom, ki za Slovenijo znaša 1,2, za Madžarsko pa denimo 4,5, pri čemer je najvišji indeks 10. Je pa treba za mlade zagotoviti dostojna stanovanja in kakovostno zdravstveno oskrbo, je dodala.

O vprašanju Palestine je dejala, da ne smemo enačiti Palestine s Hamasom, ki je teroristična organizacija, prav tako pa se vsi Izraelci verjetno ne strinjajo z dejanji svoje države, četudi ta kot politične odločitve suverene države nosijo večjo težo. Priznanje Palestine je nujno, če se želimo pogovarjati o takšni rešitvi, da bosta na tistem ozemlju dve državi, je prepričana.

Če je palestinsko-izraelski konflikt politično trd oreh, pa za vojno v Ukrajini to ne velja, saj se ve, kdo je agresor in kdo se bori za obstoj, je dejala Pirc Musar. Rusija je z napadom eklatantno kršila statut Varnostnega sveta ZN in vsaj moralno izgubila status stalne članice, meni. Treba bo prej ali slej poseči po mirovnih pogovorih z Rusijo, vendar je prepričana, da se v Ukrajini brani Evropo. "Če Putin neha streljati, je konec vojne, če Ukrajina neha streljati, je konec Ukrajine," je dejala.

Glede na Bazovici ustreljenih tigrovcev, ki v Italiji še vedno veljajo za teroriste, je predsednica povedala, da je Slovenija po njenih informacijah zamudila pravne roke za razveljavitev obsodbe tedanjega italijanskega sodišča. Meni pa, da je pravica do upora realna pravica in da je v tem trenutku dovolj, da še naprej tigrovce razumemo kot junake in ne kot teroriste. Ošvrknila je italijanski šolski sistem, ki ne uči o fašizmu, in našega, ki ne uči o povojnih pobojih in osamosvojitvi. Pri priznanju fašističnega gorja nad Slovenci je pozitivno ocenila prispevek italijanskega predsednika Sergia Mattarelle.

Ob koncu je predsednico na obisk Benečije v imenu več navzočih zamejskih kulturnih delavcev povabil kobariški publicist Zdravko Likar, ki je dejal, da so Slovenci, ki živijo višje od Trsta in Gorice, pogosto pozabljeni. Tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona v Benečiji in Reziji še ni bilo. Predsednica je obljubila, da bo Benečijo ob primerni priložnosti obiskala, pa tudi, da se bo pogovorila z Arčonom glede pričakovanj tamkajšnje zamejske skupnosti.