»Kitajska podžiga največji oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni«

Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg kritičen do Kitajske

Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek gostil generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga, s katerim sta govorila o pripravah na vrh zavezništva julija v Washingtonu, nadaljevanju pomoči Ukrajini, utrjevanju partnerstev in porabi za obrambo. Ob tem sta izrazila zadovoljstvo ob večjih izdatkih med članicami, je sporočila Bela hiša.

Biden in Stoltenberg po srečanju nista dala izjav, niti nista odgovarjala na novinarska vprašanja. Pred začetkom pogovora za zaprtimi vrati se je Biden zahvalil gostu za utrjevanje zavezništva in dejal, da se veseli prihajajočega vrha.

Vrh ob 75. obletnici zavezništva bo potekal od 9. do 11. julija v Washingtonu, udeležili pa se ga bodo voditelji 32 držav članic Nata ter voditelji Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.

Eno od rednih vprašanj je zadnja leta delež porabe za obrambo držav članic zavezništva in Bela hiša je z zadovoljstvom ugotovila, da bo cilj dveh odstotkov BDP za obrambo kmalu izpolnilo rekordnih 23 držav članic. "To je več kot enkrat več držav, kot takrat, ko je predsednik nastopil položaj," je sporočila Bela hiša.

Stoltenberg je o tem govoril tudi pred obiskom Bele hiše, ko je nastopil v Wilsonovem centru. Leta 2014 so najmanj dva odstotka BDP za obrambo namenjale le ZDA, Velika Britanija in Grčija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zaveznice letos povečujejo porabo za obrambo za 18 odstotkov, kar je največja rast v več desetletjih," je dejal Stoltenberg.

"Kitajska podžiga največji oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni in želi hkrati ohraniti dobre odnose z zahodom. Peking ne more imeti obojega. Na neki točki bodo morali zavezniki izdati račun. Morajo biti posledice."

Jens Stoltenberg,
generalni sekretar zveze Nato

Generalni sekretar je v Washingtonu izdal še svarilo Kitajski, da se bo soočila s posledicami, če bo še naprej podpirala Rusijo.

"Kitajska podžiga največji oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni in želi hkrati ohraniti dobre odnose z zahodom. Peking ne more imeti obojega. Na neki točki bodo morali zavezniki izdati račun. Morajo biti posledice," je dejal Stoltenberg.

V Pekingu so v odzivu na obtožbe Nato pozvali, naj "preneha prelagati krivdo" za vojno v Ukrajini na druge in tako sejati razdor. Po besedah tiskovnega predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jiana bi moralo zavezništvo namesto tega v praksi narediti nekaj za politično rešitev krize, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Severni Koreji, ki Rusijo oskrbuje z orožjem je po Stoltenbergovih besedah dokaz ruske odvisnosti od avtoritarnih voditeljev.

Po novembrskih volitvah v ZDA bo jasno, ali bo najpomembnejša članica Nata spet dobila predsednika, ki ni navdušen nad nadaljevanjem pomoči Ukrajini in napoveduje, da bo hitro končal vojno s tem, da bo Rusiji ponudil del ukrajinskega ozemlja.

"Zaveznice letos povečujejo porabo za obrambo za 18 odstotkov, kar je največja rast v več desetletjih."

Zavezništvo želi odvrniti to nevarnost in voditelji bodo na vrhu potrdili zaveze o najmanj 40 milijardah evrov vredni vojaški pomoči Ukrajini dokler bo trajala vojna. To financiranje naj bi zagotovilo, da Donald Trump ne bo mogel pustiti na cedilu Ukrajine in Evrope, če se bo vrnil v Belo hišo.

Stoltenberg sicer Trumpa ni kritiziral, vendar pa je opozoril na škodo, ki je bila povzročena zaradi zavlačevanja s potrditvijo ameriške pomoči zaradi Trumpovih podpornikov v kongresu.

Stoltenberg se bo danes srečal še z državnim sekretarjem ZDA Antonyjem Blinknom in obiskal senat, v sredo potuje v Kanado na srečanje s premierjem Justinom Trudeaujem, od tam pa se bo v četrtek vrnil v Washington na pogovor s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Jakom Sullivanom.

1uo2HqUK48U

9wLKizYKIG8

fxbJSCDTRAc