»Ravnanje s plastiko v Evropi ostaja netrajnostno«

Poraba plastike v Evropi je velika in se bo glede na predvideno povečano proizvodnjo po pričakovanjih še povečala

Proizvodnja plastike in ravnanje potrošnikov z njo v Evropi ostajata netrajnostna, kaže poročilo Evropske agencije za okolje. Storiti bi morali več za spodbujanje krožnega gospodarstva, da bi zmanjšali količino plastičnih odpadkov in delež nepravilno odloženih ter prispevali k boju proti podnebnim spremembam, so pozvali v agenciji.

Poraba plastike v Evropi je velika in se bo glede na predvideno povečano proizvodnjo po pričakovanjih še povečala, so danes objavljeno poročilo v agenciji povzeli na svojih spletnih straneh.

Končni porabniki v EU so leta 2020 porabili 56,5 milijona ton plastike, kar je sicer 2,3 milijona ton manj kot leta 2018. "Vendar pa to v povprečju pomeni 107 kilogramov plastike na prebivalca, kar EU uvršča med največje porabnike plastike," so opozorili. Poleg tega gre po njihovih navedbah za enkratno zmanjšanje zaradi pandemije covida-19, širšega trenda pa ni opaziti.

"Poraba in proizvodnja plastike negativno vplivata na okolje in prispevata k podnebnim spremembam. Na evropske plaže naplavi več morskih odpadkov in v okolje vstopa veliko mikroplastike, prihodnja rast porabe plastike pa pomeni, da se bodo emisije toplogrednih plinov iz vrednostne verige verjetno povečale."

Evropska agencija za okolje

"Poraba in proizvodnja plastike negativno vplivata na okolje in prispevata k podnebnim spremembam. Na evropske plaže naplavi več morskih odpadkov in v okolje vstopa veliko mikroplastike, prihodnja rast porabe plastike pa pomeni, da se bodo emisije toplogrednih plinov iz vrednostne verige verjetno povečale," so opozorili.

Načela krožnega gospodarstva se po njihovih besedah pri plastiki povečujejo počasi. "Kljub temu obstajajo spodbudni trendi. Zmogljivost mehanskega recikliranja se povečuje, izvoz plastičnih odpadkov iz EU se zmanjšuje, zmogljivost proizvodnje bioplastike počasi raste, prav tako uporaba reciklirane plastike," so navedli. Razvoj krožnega gospodarstva je bistvenega pomena za večjo trajnost proizvodnje in rabe plastike in predstavlja pomemben cilj Evropske komisije.

Pri tem so izpostavili predvsem pomen zadostnih zmogljivosti za recikliranje plastike. S tem bi pospešili postopke in znižali cene.