Chomsky je še živ, lažne novice pa postajajo večne

Znameniti filozof in jezikoslovec Noam Chomsky ni umrl. Mediji pa so pohiteli in začeli objavljati vnaprej napisane osmrtnice, da bi si izborili prednost pred drugimi, s tem pa večjo branost, gledanost in klikanost.

Znameniti filozof in jezikoslovec Noam Chomsky ni umrl. Novico o njegovi smrti so razširili nekateri mediji, med njimi tudi vplivni ameriški socialistični medij Jacobin in na primer The New Statesman. Slednji je celo objavil nekakšen nekrolog Janisa Varufakisa pod naslovom »Noam Chomsky, kakršnega sem poznal«, a ga je kmalu umaknil.

Ljubljanski časopis Dnevnik ni bil edini, ki je na spletu padel v skušnjavo in objavil novico o smrti, a jo je tudi on kar hitro izbrisal. Podobno so naredili številni spletni mediji po svetu. Po tistem, ko ga je zadela huda možganska kap, je bil Chomsky hospitaliziran v bolnišnici Beneficência Portuguesa v Sãu Paulu v Braziliji. Toda njegova žena Valéria je zanikala nenadno vest o njegovi smrti in celo povedala, da se dobro počuti, zaradi česar se je že vrnil domov v domačo nego.

Chomsky svetuje več dvoma

Informacijo so bliskovito širila predvsem družbena omrežja. Chomsky sam je nekoč pojasnil svojo raziskovalno metodo: »Poskušam spodbuditi ljudi, da razmišljajo z lastno glavo, da dvomijo o standardnih predpostavkah … Ne jemljite predpostavk za samoumevne. Začnite s skeptičnim odnosom do vsega, kar je običajna modrost.«

Morda pa bi malo dvoma, ki ga svetuje, kot dobri učenci morali ohraniti tudi glede njegove smrti. Novica o njej je bila zagotovo največji šok za najbližje. Mediji so pohiteli in začeli objavljati vnaprej napisane osmrtnice, da bi si izborili prednost pred drugimi, s tem pa večjo branost, gledanost in klikanost. Razen tega so nekateri med njimi kasneje celo zamolčali, da so objavili napačno vest; v najboljšem primeru so informacijo izbrisali.

Enkrat več se je pokazalo, da splet deluje po neizprosni logiki iskanja pozornosti, šoka in senzacije, pri čemer čaka na svoj plen kot kakšen jastreb in se ga veseli.

Razglasiti lastno smrt

Ironično je Chomsky, eden največjih mislecev vseh časov, med drugim avtor odmevne knjige Proizvodnja soglasja (Manufacturing Consent) skupaj z Edwardom Hermanom. V njej graja sodobne vidike medijske propagande in deloma tudi lažnih novic. Naslov je povzet po konceptu ustvarjanja soglasja ljudstva, ki ga je ponudil sloviti Walter Lippmann v svoji knjigi Javno mnenje (1922). Zanimivo bi bilo prisluhniti Chomskijevi razlagi, žrtev česa je postal, ko so ga razglasili za mrtvega.

Živega so leta 2017 pokopali že Oliverja Dragojevića. Tudi ta medijska novica je bila izmišljena in sodi tako rekoč v poseben žanr pokopavanja znanih osebnosti. V zadnjih letih so večkrat razglasili za mrtvega Rowana Atkinsona alias Mr. Beana. Kot sem že ugotavljal, je novinarskih rac s smrtjo, ti. death hoax, v zgodovini medijev veliko, njihova žrtev so bili tudi predsednik Franklin Roosevelt, pa komik Charlie Chaplin, pevca Frank Sinatra in Paul McCartney, tudi Michael Jackson.

Leta 2021 si je potegavščino glede lastne smrti privoščil Marko Brecelj in pri tem malce užival. Legendarna je postala izjava ameriškega pisatelja in humorista Marka Twaina, sicer s pravim imenom Samuel Clemens, ki je menda moral demantirati celo lastno osmrtnico v časopisu. Njegova razvpita reakcija je bila, da so »novice o njegovi smrti močno pretirane«.

Lažne novice se širijo precej hitreje

Ena večjih težav lažnih novic danes je, da se širijo precej hitreje od resničnih. Soroush Vosoughi, Deb Roy in Sinan Aral so v reviji Science leta 2018 objavili študijo, ki so jo izvedli na Massachusetts Institute of Technology (MIT). Raziskovalci so analizirali širjenje novic na omrežju Twitter med letoma 2006 in 2017. Ugotovili so, da se lažne novice širijo znatno hitreje, globlje in širše od resničnih novic. Zato imajo tudi 70 % večjo verjetnost, da bodo retvitane kot resnične zgodbe. Eden glavnih razlogov za takšno stanje je, da so pogosto bolj senzacionalistične in šokantne, kar spodbuja uporabnike k deljenju. Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da avtomatizirani računi (boti) niso glavni razlog za to širjenje; lažne novice so širili predvsem pravi uporabniki.

Približno 126.000 govoric je v tej študiji razširilo okoli 3 milijone ljudi, toda lažne novice so dosegle več ljudi kot resnične; največjih 1 % kaskad lažnih novic se je razširilo na med 1000 in 100.000 ljudi, medtem ko se je resnica le redko razširila na več kot 1000 ljudi. Vse to nam daje slutiti, da bodo novice o smrti slavnih ljudi še naprej uspešno grabile pozornost množic. Naloga resnih medijev je, da na to dejstvo vedno znova opozarjajo.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**