Za koga dela javni zavod?

Septembra lani je občina Kanal ob Soči zahtevala od Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) podatke o okoljskih meritvah, ki jih kot pooblaščeni izvajalec izvaja za cementarno-sosežigalnico odpadkov Salonit Anhovo, po novem Alpacem Cement. Vendar NLZOH, ki je javni zavod, podatkov noče dati. Še več; ko mu je razkritje okoljskih podatkov konec aprila letos naložila Informacijska pooblaščenka, je namesto razkritja sprožil tožbo in zdaj odločbo pooblaščenke spodbija na sodišču.

»Drži. V predmetni zadevi je zavezanec, to je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca vložil tožbo v upravnem sporu, zato zadeva še ni pravnomočna,« so nam pred dnevi potrdili v uradu Informacijske pooblaščenke; v času odločanja je urad še vodila Mojca Prelesnik, ki zdaj vodi Slovensko tiskovno agencijo. Pojasnili so, da so pri odločitvi izhajali zlasti iz ugotovitve, da so bili zahtevani »okoljski podatki, ki so po zakonu absolutno javni«, ter opozorili: »Seznanitev širše javnosti s tovrstnimi podatki je v javnem interesu, zato je Informacijski pooblaščenec zavezancu naložil posredovanje zahtevanih meritev.«

Katere podatke je od Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano zahtevala Občina Kanal ob Soči, ki jo od zadnjih volitev vodi župan Miha Stegel? Zahtevala je štiri sklope podatkov; tri, vezane na poročila in rezultate meritev emisij snovi v zraku iz Salonita Anhovo, in certifikate, ki dokazujejo ustreznost merilnih naprav. Nacionalni laboratorij je občini ugodil le pri eni zahtevi. Poslali so ji certifikate za merilne naprave, zavrnili pa so posredovanje meritev s pojasnilom, da imajo s Salonitom sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki pa »predstavlja poslovno skrivnost«. Javni zavod, ki naj bi bil ustanovljen v imenu javnega interesa, nenadoma gleda na svoje poslovne koristi, ki so zanj pred interesi javnosti?

Zaradi zavrnitve se je občina pritožila Informacijski pooblaščenki in v postopek se je kot stranski udeleženec vključil Salonit. Po preučitvi vseh dejstev je Informacijska pooblaščenka aprila letos odločila: »Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je dolžan občini Kanal ob Soči v 31 dneh posredovati avtomatizirana dnevna poročila družbe Salonit Anhovo za obdobje od 1. januarja do 1. septembra 2023.« Iz dnevnih poročil je za vsako uro razvidno, kaj in koliko Salonit sežiga – ob petrolkoksu in odpadkih posebej spremljajo odpadne gume in olja ter količino onesnaževalnih izpustov, od dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida do prahu.

Seznanitev širše javnosti s podatki o emisijah, ki jih v zrak spušča Salonit oziroma Alpacem, je brez dvoma v javnem interesu.

Kljub jasni odločbi Informacijske pooblaščenke pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ga je ustanovila država in je javni zavod – predstavlja se kot »največji slovenski javnozdravstveni laboratorij« – noče razkriti zahtevanih okoljskih podatkov o meritvah v Salonitu, ampak se je raje odločil za tožbo. Primer brez dvoma odpira vprašanja o delovanju javnih institucij, ki opravljajo dejavnosti tudi na trgu. Omenimo še, da je Salonit zahteval celo povrnitev stroškov za sodelovanje v postopku, kar je Informacijska pooblaščenka zavrnila. Za Salonit je postopek sicer vodila odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič, ki zdaj Salonit, po novem Alpacem Cement, zastopa tudi v tožbi zoper pooblaščenko, kjer cementarna-sosežigalnica spet nastopa kot stranski udeleženec. Salonit se je v Alpacem Cement formalno preimenoval marca letos, ko je prevzel del imena svojega večinskega avstrijskega lastnika, podjetja Wietersdorfer Alpacem. Prvotno se je že lani želel preimenovati v Alpacem Slovenija, a od vlade ni dobil dovoljenja, da bi drugi del imena, »Slovenija«, uporabil v nazivu.

Iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano dodatnih pojasnil nismo prejeli. Med drugim smo vprašali, zakaj so sprožili postopek na sodišču in ali je to od njih zahteval Alpacem. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – bolj znan po kratici NLZOH, ima sicer sedež v Mariboru in je nastal sočasno z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), tj. s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti leta 2013. V dva nova javna zavoda so se pred desetletjem preoblikovali dotedanji državni Inštitut za varovanje zdravja in devet območnih zavodov za zdravstveno varstvo. NLZOH je danes z okrog 800 zaposlenimi (31. 12. 2022 jih je bilo v rednem delovnem razmerju 797) »osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij«, ki za državo predvsem spremlja javnozdravstvene dejavnike, opravlja javnozdravstveno mikrobiološko dejavnost in med drugim analizira vzorce inšpekcijskih nadzorov ministrstev za zdravje, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in za obrambo. Določene storitve pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano opravlja tudi za trg – in ena takih je nadzor emisij v zrak za Salonit.

Ali lahko nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izda oceno vpliva sežiga in sosežiga odpadkov in zdravstvenih posledic pri ljudeh, če pa je v poslovnem razmerju s Salonitom?

Zadnje javno objavljeno letno poročilo za leto 2022 razkriva, da je imel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano predlani 63 milijonov evrov prihodkov, od tega skoraj 70 odstotkov ali 44 milijonov evrov prihodkov iz javne službe, financiranih iz javnih financ, ostalih 30 odstotkov ali malo pod 20 milijonov evrov pa je imel prihodkov iz tržne dejavnosti. In ravno ta točka razlikovanja dveh dejavnosti je bila izjemno pomembna za odločitev Informacijske pooblaščenke. Ta namreč v odločbi opozarja, sklicujoč se na primerljivo sodno prakso, da je v določenih okoliščinah mogoče za informacije javnega značaja šteti tudi informacije iz dejavnosti, ki jih javni zavodi opravljajo kot tržno dejavnost. Pri tej presoji je pomembno zlasti, ali je javni zavod izvajal tržno dejavnost »brez oviranja« dejavnosti javne službe in ali prihodki iz tržne dejavnosti krijejo stroške tržne dejavnosti. Informacijska pooblaščenka v odločbi navaja, da Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano na tej točki kljub izrecnemu pozivu ni podal potrebnih dokazov. »Ni predložil računovodskega izpisa, s katerim bi dokazal, da je prihodke, ki izhajajo iz konkretne pogodbe s stranskim udeležencem (Salonitom, op. a.), vezano na dnevna poročila za leto 2023, dejansko zavedel v svoje evidence kot prihodke, nastale v okviru tržne dejavnosti. Enako ni izkazal, kateri stroški so nastali pri opravljanju tržne dejavnosti na podlagi te pogodbe,« med drugim utemeljuje pooblaščenka, ki kot manjkajoče dokaze omenja poročila o delu, kadrovske evidence in računovodska poročila.

Hkrati je Informacijska pooblaščenka pridobila letno poročilo NLZOH za leto 2023 in ugotovila, da je imel NLZOH lani iz tržne dejavnosti 20,6 milijona evrov prihodkov ter 23,8 milijona evrov odhodkov, torej 3,2-milijonsko »izgubo«, ki jo je pokril iz presežka preteklih let. To »kaže na medsebojno povezanost sredstev (za javno in tržno dejavnost, op. a.)«, meni pooblaščenka. Iz navedenega namreč ne izhaja, da so povrnili izgubo izključno iz presežka prihodkov tržne dejavnosti. NLZOH je sicer imel s tržno dejavnostjo izgubo že predlani, ko je znašala 135.446 evrov, medtem ko je sočasno pri javni službi izkazal 157.405 evrov presežka. Leta 2021 pa je nazadnje pri obeh dejavnostih izkazal presežek: pri javni službi 4,7 milijona evrov, pri tržni dejavnosti pa dobrega 1,5 milijona evrov. Zakaj javni zavod, nacionalni javnozdravstveni laboratorij, ustvarja tolikšne dobičke z opravljanjem javne službe, je še eno pomembno vprašanje. Računsko sodišče do zdaj revizije NLZOH ni izvedlo, leta 2021 pa je objavilo revizijo pravilnosti in smotrnosti dela poslovanja »sestrskega« Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Omenimo še eno okoliščino. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v pogodbenem odnosu z Alpacemom, torej bivšim Salonitom, hkrati pa je eden od partnerjev v javnem projektu »Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na zdravstvene posledice pri ljudeh – Salonit Anhovo«, ki ga financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) in Ministrstvo za zdravje. Projekt vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), začel se je oktobra 2022, zaključen pa bo septembra letos. Pojasnila, ali tukaj vendar ne gre za konflikt interesov, saj je NLZOH v poslovnem razmerju s »preiskovancem« in celo na njegovi »plačilni listi«, nismo dobili niti od ministrstva za zdravje.

Iz Alpacema nam niso odgovorili, ali so že sprožili ustavno presojo marca sprejetih sprememb zakona o varstvu okolja, ki prinašajo strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig odpadkov. Po nekaterih informacijah čakajo podzakonske predpise, ki bodo določili ključne spremembe. Iz ministrstva za okolje, podnebje in energijo so odgovorili, da bodo osnutke vseh podzakonskih predpisov (uredba o sežigalnicah in napravah za sosežig odpadkov, uredba o emisiji snovi v zrak in pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisij) predvidoma objavili na začetku avgusta in bodo nato v javni obravnavi 30 dni. Zakonski rok za sprejem teh predpisov pa poteče na začetku oktobra.