Zakaj vzhodna Slovenija najbolj podpira legalizacijo konoplje za osebno uporabo?

Pod zelenim Pohorjem

Ob evropskih volitvah so državljani glasovali na štirih posvetovalnih referendumih, dva izmed njih pa sta se ukvarjala z zakonskim statusom konoplje v Sloveniji. Prvi, ki je preverjal, ali se volivci strinjajo z gojenjem in predelavo konoplje za medicinske namene, je uspel z veliko razliko: za je glasovalo 66,7 odstotka volivcev. Pri drugem referendumu o legalizaciji omejene osebne rabe pa je bil rezultat bolj tesen: za je glasovalo 51,5 odstotka volivcev.

Zanimivi pa so podatki, kje v Sloveniji so bili legalizaciji konoplje bolj in manj naklonjeni. Pretekle volitve in referendumi kažejo, da večja urbana središča običajno glasujejo bolj progresivno kot neurbana; zahodna in osrednja Slovenija pa bolj progresivno kot vzhodna. Legalizacijo konoplje tipično zagovarjajo leve politike, zato bi lahko sklepali, da jo bodo bolj podprli v mestih in na zahodu. V mestih je legalizacija pričakovano dobila večjo podporo, hkrati pa je bila podpora večja v vzhodni, ne pa v zahodni in osrednji Sloveniji.

Od osmih volilnih enot je legalizacija konoplje najbolj prepričljivo zmagala v enoti Maribor s 55,5 odstotka in volilni enoti Ptuj s 54,7 odstotka, najbolj proti pa sta bili enoti Kranj (48,7 odstotkov za) ter Ljubljana Bežigrad (49,5 odstotkov za). Med volilnimi okraji so legalizacijo najbolj podprli Koper 1, Ljubljana Šiška 1 in Piran z 59–60 odstotki, nato pa jim do 58 odstotkov sledi pet od sedmih mariborskih okrajev, pa tudi okraji Ruše, Pesnica ter Gornja Radgona, ki so že občutno bolj ruralni. Volilni okraj Gornja Radgona je na primer legalizacijo podprl bolj kot Ljubljana center. Legalizaciji so najbolj nasprotovali okraji Ribnica-Dobrepolje, Škofja Loka 2 ter Ajdovščina (med 38 in 40 odstotki za); gre za tipične okraje stranke SDS.

Jernej Tiran, strokovnjak na področju politične geografije in raziskovalec na geografskem inštitutu ZRC SAZU, je navedel tri možne razloge, ki bi lahko vplivali na ta rezultat. »Prvi razlog, ki se ponuja sam, je, da je na teh območjih odnos do uporabe konoplje bolj liberalen, da je torej uporaba bolj razširjena. Drugi je, da je šlo deloma tudi za paketno glasovanje z referendumom o medicinski rabi, predvsem v Podravju je bila podpora tudi pri tem referendumu visoka. Možno je, da so ljudje v obeh referendumih prepoznali gospodarsko priložnost za regijo. Tretji pa bi lahko bil odpor do medicinske stroke, ki je bila enotno proti legalizaciji.«

Podatki o uporabi konoplje po regijah ali občinah so skopi, podatki NIJZ iz leta 2018 pa kažejo, da je v Pomurju in Podravju uporaba konoplje nižja kot pa na Gorenjskem ali v osrednji Sloveniji. Je pa res, da je policija v letu 2023 največ kaznivih dejanj, povezanih z drogami, zaznala na Gorenjskem, zgornjem Primorskem ter v osrednji Sloveniji, kar bi lahko pojasnilo, zakaj je bila podpora legalizaciji v teh območjih najmanjša. Domnevo, da je v vzhodni Sloveniji manj zaupanja v medicinsko stroko, pa podpirajo podatki o precepljenosti proti covidu, kjer so imele na primer občine v Podravju nizke deleže cepljenih oseb. Jasno pa je tudi, da bi od urejanja pridelave in morebitne legalizacije veliko imeli tudi kmeti, ki jih je v Podravju in Pomurju največ.