Assange priznal krivdo in odpotoval domov

Sporazum o priznanju krivde je aktivistu, ki so ga skoraj 14 let preganjali zaradi objave več sto tisoč zaupnih ameriških dokumentov, omogočil, da se iz izgnanstva vrne v rodno Avstralijo

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je danes v skladu z dogovorom z ameriškimi oblastmi na tihomorskih Severnih Marianskih otokih priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij. Sodišče ga je nato obsodilo na 62 mesecev, kolikor jih je preživel za zapahi na Otoku, tako da je svobodni Assange že na poti domov v Avstralijo.

Sporazum o priznanju krivde je aktivistu, ki so ga skoraj 14 let preganjali zaradi objave več sto tisoč zaupnih ameriških dokumentov, omogočil, da se iz izgnanstva vrne v rodno Avstralijo, poročajo tuje tiskovne agencije. V Canberri bo predvidoma pristal pred poldnevom po srednjeevropskem času.

52-letni Assange je na ameriško tihomorsko ozemlje Severni Marianski otoki prispel iz Združenega kraljestva, kjer je bil zadnjih pet let zaprt in se je boril proti izročitvi v ZDA. V ponedeljek so nepričakovano sporočili, da je bil dosežen dogovor, s katerim so ZDA pristale, da bodo v zameno za priznanje krivde, opustile pregon svetovno znanega aktivista in novinarja.

Avstralec je tako danes na sodišču v kraju Saipan v zahodnem Pacifiku sprejel obsodbo na pet let in dva meseca zapora, pri čemer se mu je upošteval enak čas, ki ga je preživel v zaporu v Združenem kraljestvu.

Otočje je bilo izbrano, ker naj Assange ne bi želel v celinski del ZDA, hkrati pa je to ozemlje še najbližje Avstraliji. Ameriško pravosodno ministrstvo je nato pojasnilo, da se Assange v ZDA lahko odslej vrne samo z dovoljenjem oblasti.

Assangeova žena Stella je danes za britanski BBC dejala, da bo njen mož svoboden človek in se je zahvalila podpornikom, ki so se zavzemali za njegovo izpustitev. "Do zadnjih 24 ur nismo bili prepričani, da se je to res zgodilo," je povedala za radio in dodala, da je preprosto navdušena.

WikiLeaks je s pomočjo pripadnice ameriške vojske Chelsea Manning leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu. Assange je takrat postal junak borcev za svobodo govora in mednarodno prepoznavna oseba, ZDA pa so proti njemu sprožile pregon.

Zadnjih pet let je prebil v strogo varovanem zaporu Belmarsh na obrobju Londona, pred tem pa je sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli.

Ameriški predsednik Joe Biden ni komentiral aktualnih postopkov. Politični analitiki v ZDA so sicer mnenja, da je bila odločitev za dogovor z Assangeom pametna politična poteza v smislu pomiritve leve volilne baze, ki se ne strinja s politiko Bidnove vlado glede podpore Izraelu v času vojne v Gazi.

Dogajanja ni komentiral niti njegov izzivalec na novembrskih predsedniških volitvah Donald Trump, ki je v preteklosti dejal, da ima rad Wikileaks.

Kljub domnevni naklonjenosti Trump Assangeu ni pomagal, saj je Avstralcu do danes grozil dosmrtni zapor v primeru izročitve v ZDA. Nekdanji podpredsednik Mike Pence je medtem na omrežju X zapisal, da je dogovor o priznanju krivde sramota za vse, ki služijo v oboroženih silah ZDA.

unu1QcaszVY

tw6OWYGHWyA

n9fKjrmAip4