Skrajna desnica in podpredsednik vlade 

Golobov finančni minister Klemen Boštjančič, celo podpredsednik vlade, ga je pihnil mimo v intervjuju za vplivni bruseljski Politico

Golobov finančni minister Klemen Boštjančič, celo podpredsednik vlade, ga je pihnil mimo v intervjuju za vplivni bruseljski Politico. Kasneje se je sicer izvijal s cenenim izgovorom, da s strani medija ni prejel avtorizacije, pa da bo celotno besedilo šele objavljeno, zato naj počakamo. Vendar prepričljivih primerov kontekstomije, ki bi ga ubranili pred vtisom politične nezrelosti, ni navedel.

Še hujše od spoznanja, da ga je polomil, bi bilo tisto drugo, da tako pač iskreno misli. Njegovo nevarno izjavo, če je že res takšna, poznamo in domači mediji so jo relativno obširno povzeli. Po njegovem sta skrajna desnica v Franciji in Donald Trump čisto fajn, kajti še v svoji vladi ima bolj zoprne kolege ministre: »Toda Boštjančič, tako Politico, je nakazal, da napredovanje skrajne desnice na volitvah v evropskem parlamentu ne bo imelo negativnega vpliva. ‘Ne verjamem, da bodo … volitve in obračanje političnega pola v desno … imeli negativen učinek,’ je dejal. Minister je bil podobno prostodušen glede izida predsedniških volitev v ZDA in je izrazil mnenje, da novembrske volitve v primerjavi z evropskim dogajanjem ‘niso tako pomembne’«.

Odziv kolegov

K sreči so se njegovi kolegice in kolegi odzvali, mogoče tudi zato, ker so pač bili izzvani. Kar velja pozdraviti in si zapomniti kot noviteto glede na zatohlo klimo stalnega kimanja koalicijskih partnerjev. Ta že dve leti daje lažen veter v jadra predsedniku vlade in vladajoči stranki, s čimer poglablja razpoke med njimi. »Če ministrstva za finance ne skrbi vzpon skrajne desnice v Evropi, pa mene kot ministrico za zunanje in evropske zadeve zelo skrbi,« je malce preveč zadržano komentirala zunanja ministrica Tanja Fajon. Toda novi šef Socialnih demokratov Matjaž Han ni ovinkaril. Izjavo je ocenil za podcenjujočo in zraven požugal: »Tudi vzpon skrajne desnice v Evropski uniji je nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati. Njihova ideologija razdvajanja, nestrpnosti in sovraštva je v popolnem nasprotju z vrednotami, ki jih zagovarjamo – enakost, solidarnost in spoštovanje človekovih pravic… Izjava ministra Boštjančiča, da se bolje razume s finančnimi ministri EU z različnih političnih polov kot s kolegi v slovenski vladi, me skrbi in se mi zdi podcenjujoča do kolegov znotraj vlade. Za napredek Slovenije je nujno, da ministri znotraj vlade sodelujemo, se spoštujemo in delujemo kot tim.«

Napuh in ignoranca

Matjaž Nemec, evropski poslanec iz vrst SD, je Boštjančiča spomnil na zavezo evropskih liberalcev. Kar je storil po tistem, ko je v studiu Tarče odkrito povedal nekaj krepkih o metanju polen pod noge, ki ga trpijo s strani vladajoče stranke: »Ne nazadnje so evropski liberalci v Evropskem parlamentu, članica katerih je stranka Gibanje Svoboda, podpisali izjavo o nesodelovanju s skrajno desnico, predsednik stranke pa izkazuje tesno zavezništvo s predsednikom Francije Macronom.«

Podobne reakcije so sledile še iz stranke Levica. Minister za delo Luka Mesec je izrazil upanje, da podpredsednik vlade svojo izjavo že obžaluje, vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa dodal, da vzpon skrajne desnice ni samo zaskrbljujoč, ampak gre za resno grožnjo povojni ureditvi Evrope, utemeljeni na socialni pravičnosti in demokraciji.

Odzvala se je tudi iz stranke Svoboda izključena Mojca Šetinc Pašek: »Vsak komentar na tole je odveč. Finančni minister Golobove vlade brez sramu podpira razraščanje fašizma v Evropi in tolče po ministrih lastne vlade! To je ta ‘samoimenovani’ Golobov ekipni duh. Napuh nad njimi in ignoranca lastnih kolegov iz vlade. Zgrožena.«

Politična pragmatičnost sredi neofašizma

Kar je bilo morda v odzivih najbolj presenetljivo, je kritika predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. V njej je spomnila na nedavno stališče predsednika vlade, zaradi katerega je Boštjančičeva prostodušnost videti še bolj netaktna. Prav med kampanjo pred evropskimi volitvami je namreč Golob velikokrat poudaril, da se mora Evropa upreti desnim populistom, ker jo ti razbijajo in ogrožajo temeljne vrednote demokracije: »Desni populizem v resnici razbija Evropo, ker ji skozi blokade odreka pravico do obstoja.«

Očitno izjav svojega šefa podpredsednik ni slišal ali razumel, poudarkom pa je pritrdila predsednica parlamenta, ki jo vzpon skrajne desnice skrbi. »Neofašistične in neonacistične ideje, proti katerim ni povsem odporna niti Slovenija, so velika nevarnost evropskim vrednotam, kot so vladavina prava, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, solidarnost, spoštovanje ter vključevanje vseh, ne glede na osebne okoliščine,« so zapisali v njenem kabinetu. Šele na koncu so sicer posredno namignili na Boštjančiča s frazo, da teh vrednot »ne more preseči nobena politična pragmatičnost«.

Golob molči

Boštjančičevo politično netaktnost, do katere se sam ni odločno distanciral, so potemtakem zavrnili skoraj vsi, z eno indikativno izjemo: vladajoče stranke in samega Goloba. Medtem ko se je slovenski podpredsednik vlade prijazno odzval na zmago skrajno desnega Nacionalnega zbora, ki ga vodita Jordan Bardella in Marine le Pen iz ozadja, se je premier iz Bruslja v Pariz na podpis sporazuma o polnopravnem članstvu v Esi odpeljal skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Malo po tistem, ko je ta po svojem hudem porazu razpustil parlament.

Še bi se peljala malo kasneje, bi moral svojega slovenskega sopotnika vprašati, zakaj njegov podpredsednik nima zadržkov do Marine Le Pen in Donalda Trumpa. Mimogrede, še eno takšno, pa ga morda s svojim letalom ne bo več reševal, če bo slovenski falcon znova crknil.

Golobov molk je pomenljiva žalostna prispodoba neiskrenosti in hkrati zanj značilne odsotnosti politične modrosti. Morebitni izgovori, da ne sme pljuniti čez svojega kolega, so kratkovidni. Ampak bolj od njegove ignorance bi nas moralo skrbeti nekaj drugega. V trenutkih, ko se je vzpostavilo »zavezništvo« ljudske večine v odnosu do njegove vlade in kjer je skoraj vsako dejanje premierja že vnaprej racionalizirano le zato, ker poskuša večina državljank in državljanov, vključno z velikim delom kritične javnosti, iskati alibi v strahu pred vrnitvijo Janeza Janše, postaja silno težavno pojasnjevati, da Boštjančičevo politično stališče ni tako nepomembno.

Najboljši antijanšistični nameni

Kognitivna pristranost in slepota poskušata vedno znova minimizirati in pometati pod preprogo takšne in podobne kikse, sploh pri premierju. Kot vedno znova ponavljam, je pot v janšizem očitno tlakovana z najboljšimi antijanšističnimi nameni.

In ko smo že pri antijanšizmu kot zastavku Golobove politike: če Boštjančič in premier, ker pač raje molči, soglašata glede možnega sodelovanja z Bardello, Marine Le Pen in Trumpom, zakaj potem sploh delata razliko med domačo in nedomačo skrajno desnico? Saj gre vendar za isto šolo!

Če so prvi dovolj dobri zanju, zakaj potem ni Janša? In če je dovolj dober, kaj je sploh ostalo od začetnega antijanšizma kot implicitne zmagovalne predvolilne zaobljube? K temu dodajmo, da je Han kot šef SD že doslej večkrat namignil, da sodelovati s prvakom SDS nima težav. Še več, obe stranki imata že nekaj izkušenj s tem, podpredsednik vlade pa je celo kuloarski favorit za možnega mandatarja, če se sedanjemu ne bi več ljubilo.

No, vlada ima zato nov manjši problem. Vsak teden novega. Toda kakšnega imamo z njo šele državljani!

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**