STA

 |  Svet

Assange po 14 letih končno doma

Ustanovitelj WikiLeaksa prispel nazaj v Avstralijo

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange se je danes po koncu 14-letnega ameriškega pregona vrnil v rojstno Avstralijo, kjer ga je poleg soproge Stelle pričakala množica podpornikov. Assange se po dolgi poti, ki jo je začel z izpustitvijo iz zapora v ponedeljek, ni pojavil pred mediji. Njegova žena je javnost prosila, naj mu dajo čas za okrevanje.

Assange je v Canberro prispel po dolgem letu z ameriških tihomorskih Severnih Marianskih otokov, kjer je v skladu z dogovorom priznal krivdo, sodišče pa ga je obsodilo na zaporno kazen za čas, ki ga je že preživel za zapahi v Angliji.

52-letni aktivist, ki je zadnjih pet let preživel v strogo varovanem zaporu Belmarsh blizu Londona, je po pristanku v domovini dvignil pest in poljubil ženo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Avstralski premier Anthony Albanese je dejal, da je že govoril z Assangeom, ta pa se mu je po navedbah odvetnice Jennifer Robinson zahvalil, ker da mu je rešil življenje. Avstralska vlada z Albanesejem na čelu si je že dlje časa javno prizadevala, da ZDA opustijo pregon avstralskega državljana.

Assange se po pristanku ni pojavil pred mediji, izjavo pa je podala njegova soproga Stella, ki se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri njegovi osvoboditvi, obenem pa prosila, naj v tem času spoštujejo zasebnost družine Assange.

Ob tej priložnosti je poudarila, da je primer njenega moža očiten napad na novinarstvo, do premikov v smeri izpustitve pa da je prišlo šele po odločitvi sodišča v Združenem kraljestvu, ki je Assangeu dalo možnost pritožbe na izročitev v ZDA.

Stella Assange je hkrati izrazila upanje, da bo Julian oproščen, saj da je v interesu vseh medijev, da se spremeni zakonodaja o vohunjenju, na podlagi katere so ZDA preganjale njenega moža. Meni, da bi bilo namreč bolje, da bi Washington opustil pregon v celoti.

V skladu z dogovorom z ameriškimi oblastmi je bil Assange iz angleškega zapora izpuščen že v ponedeljek zjutraj. Temu je sledilo dolgo čakanje na let do Tajske, od koder je nato odpotoval še na ameriško ozemlje v zahodnem Pacifiku, preden se je lahko vrnil domov.

ZDA so svetovno znanega aktivista preganjale, ker je prek platforme WikiLeaks s pomočjo pripadnice ameriške vojske Chelsea Manning leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu.

Zadnja leta se je med bivanjem v zaporu na obrobju Londona boril proti izročitvi. Pred tem je še sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli.

QdpXGjWyFCA

AMRuo3rMLPo

XD2nY1pVU1o

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.