Porast antisemitizma in islamofobije

Redno letno poročilo ameriškega State Departmenta o verskih pravicah po svetu pokriva tudi Slovenijo

Redno letno poročilo ameriškega State Departmenta o verskih pravicah po svetu v letu 2023 ugotavlja porast antisemitizma in islamofobije po svetu po zaostritvi bližnjevzhodne krize 7. oktobra lani. V sredo objavljeno poročilo, ki pokriva tudi Slovenijo, je med drugim posebej kritično do Indije, kjer prihaja do napadov na verske manjšine.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je v sredo ob predstavitvi poročila dejal, da milijoni po svetu še vedno ne uživajo verskih pravic in svoboščin.

"Od grozljivega terorističnega napada Hamasa na Izrael 7. oktobra in kasnejšega konflikta v Gazi sta se antisemitizem in islamofobija po vsem svetu močno povečala. V ZDA se je močno povečalo število poročil o zločinih iz sovraštva in drugih incidentih, katerih tarča so bili tako muslimani kot judi," je dejal Blinken.

Poročilo pokriva skoraj 200 držav in Blinken je med drugim kritiziral zakone o bogokletju v Pakistanu, antisemitske izraze državnih uradnikov na Madžarskem in njihovo islamofobno retoriko.

"V devetih drugih evropskih državah veljajo zakoni, ki dejansko prepovedujejo nekatere oblike verskih oblačil na javnih mestih. V Indiji opažamo zaskrbljujoče povečanje števila zakonov proti spreobrnjenju, sovražnega govora, rušenja domov in bogoslužnih prostorov pripadnikov manjšinskih verskih skupnosti," je dejal.

"V devetih drugih evropskih državah veljajo zakoni, ki dejansko prepovedujejo nekatere oblike verskih oblačil na javnih mestih. V Indiji opažamo zaskrbljujoče povečanje števila zakonov proti spreobrnjenju, sovražnega govora, rušenja domov in bogoslužnih prostorov pripadnikov manjšinskih verskih skupnosti."

Antony Blinken,
državni sekretar ZDA

Poročilo navaja tudi države, ki sprejemajo pomembne ukrepe za zaščito in spodbujanje verske svobode. Lani so se na Češkem zbrali uradniki, strokovnjaki, verski voditelji in voditelji civilne družbe iz približno 60 držav, da bi si izmenjali mnenja o tem, kako se upreti avtoritarnim vladam, ki omejujejo versko svobodo.

Glede Slovenije poročilo navaja, da je vlada januarja spremenila kazenski zakonik in določila strožje kazni za kazniva dejanja na podlagi vere.

Poročilo omenja tudi lanskoletne spremembe zakona o verski svobodi. Sprememba zakona je zvišala zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem z 48 na 60 odstotkov povprečne plače. A hkrati je tudi ukinila prejšnjo uredbo vlade, s katero je ta določila 100-odstotno kritje prispevkov. Proti spremembam so se izrekle največje verske skupnosti, med drugim Katoliška cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska cerkev.

Poročilo navaja tudi incident na srednji šoli, kjer je učitelj od dijakinje zahteval, naj sname naglavno ruto, mediji pa so skozi lansko leto poročalo o skrunitvah verskih objektov in spomenikov s kljukastimi križi. Nekatere manjšinske verske skupnosti so še naprej poročale, da vlada kljub prošnjam ni zagotovila dovolj prostora ali osebja za duhovno oskrbo vernikov v bolnišnicah, zaporih in vojski.