Kdo dobiva »umazani« denar?

Zakaj je nujna revizija pravil, po katerih se javnim ustanovam in nevladnim organizacijam deli denar iz dogovorov med tožilci in storilci kaznivih dejanj?

Sredi maja je poslovnež in milijonar Mihael Strmljan – leta 2021 je bil na Managerjevi lestvici s 30 milijoni evrov premoženja razglašen za 85. najbogatejšega Slovenca – s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. S šestimi obtoženimi je namreč sodeloval pri večmilijonskem pranju denarja. V skladu s sporazumom je Strmljan ob poplačilu utajenih davkov, povrnitvi škode podjetju in plačilu kazni moral nakazati še 280.000 evrov v dobrodelne namene. Tolikšno nakazilo je predlagal državni tožilec Matija Hostnik. Katere javne ustanove in nevladne organizacije so prejele denar, na specializiranem državnem tožilstvu niso razkrili; izvedeli smo le, da je šlo za 17 različnih prejemnikov, ki jih je izbral Strmljan oziroma njegov zagovornik. Ta aktualni primer ponovno odpira vprašanje, aktualno že pred leti: Ali je način izbora organizacij, ki dobijo denar od storilcev kaznivih dejanj, ki se »poravnajo«, pravilen? Pogledali smo, kdo je dobival denar v zadnjih desetih letih.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči