Umetni dobiček Banke Slovenije

Banka Slovenije, slovenska centralna banka, je nedavno objavila letno poročilo in razkrila lansko poslovanje: po sprostitvi skoraj 242 milijonov evrov rezervacij neto je na koncu leta 2023 izkazala manj kot milijon evrov dobička (natanko 977.000 evrov) oziroma presežka prihodkov nad odhodki.

Gre za najnižji dobiček centralne banke vsaj v zadnjih desetih letih, med letoma 2014 in 2021 so se njeni dobički gibali od 37 milijonov do celo 181 milijonov evrov. Že lani se je Banka Slovenije na podoben način izognila izgubi, saj je izgubo iz poslovanja pokrila s sprostitvijo 138 milijonov evrov rezervacij za splošna tveganja in na koncu izkazala 1,7 milijona evrov dobička.

Slab lanski rezultat Banke Slovenije ni izjema, saj se z izgubo srečujejo tudi druge centralne banke, kar je posledica močnega zvišanja obrestnih mer, s katerim so centralne banke poskušale brzdati visoko inflacijo. In kje je težava? Centralne banke so lani močno zvišale obrestne mere za denar, ki ga pri njih nalagajo zlasti poslovne banke (posledično so lanski poslovni rezultati teh rekordno dobri), hkrati pa so za svoje naložbe dobivale manjše donose. Banki Slovenije so se lani tako precej bolj zvišali odhodki za obresti kot prihodki iz obresti, posledično je imela z obrestmi 161 milijonov čiste izgube, predlani pa 131 milijonov plusa.

Že marca letos, ko Banka Slovenije še ni želela razkriti lanskih bilanc, smo pisali o 1,3-milijardni izgubi Evropske centralne banke, ki jo je izkazala kljub sprostitvi 6,6 milijarde evrov rezervacij, ter napovedih še dodatnih izgub bank evrosistema v letu 2024. Agencija Reuters je februarja citirala oceno analitikov družbe Morgan Stanely, da bo celotna izguba centralnih bank evrosistema leta 2023 presegla 56 milijard evrov, leta 2024 celo 62 milijard evrov, leta 2025 pa naj bi padla na 12 milijard evrov. Ob takih napovedih se odpirata vprašanji, ali bodo centralne banke celo potrebovale pomoč držav ter kaj takšne izgube in morebitna pomoč pomenijo za njihovo kredibilnost in neodvisnost.

Ali bodo o tem razpravljali tudi v našem državnem zboru, kjer imajo letno poročilo Banke Slovenije za 2023 od sredine junija, še ni jasno. V sporočilu za javnost ob predaji letnega poročila predsednici državnega zbora ni bilo zaznati dilem ali težav, v njem je bila le ocena o uspešno izpolnjenem mandatu. Letno poročilo ob tem še razkriva, da so se rezervacije za splošna tveganja Banke Slovenije od konca 2021 do konca 2023, torej v zadnjih dveh letih, več kot prepolovile; znižale so se s 684 na 303 milijone evrov.

Kljub očitnim težavam pa Banka Slovenije tudi lani ni ohranila ali celo zmanjšala stroškov lastnega poslovanja, ampak jih je povečala; ob poslovnih stroških je povišala zlasti stroške dela s predlanskih 30,1 na 33,1 milijona evrov. Ta dvig je posledica rednega usklajevanja plač 461 zaposlenih v centralni banki – tudi guvernerja in viceguvernerjev – z inflacijo in gospodarsko rastjo po dogovorjeni formuli. Kljub temu je guverner Boštjan Vasle, ki je v prvem desetmesečju lani v povprečju prejemal 17.219 evrov bruto na mesec, v javnosti velik in stalen kritik rasti plač. »V tem trenutku je rast naših plač nad rastjo produktivnosti in nadaljevanje takšnih gibanj lahko začne najedati makroekonomska ravnotežja,« je sredi junija dejal za Finance. Kako vabljive so plače v Banki Slovenije, ki je zunaj vseh sistemov javnih plač, posredno govori podatek o 22-kratno preseženem interesu za delo v Banki Slovenije. Letno poročilo 2023 namreč razkriva: »Razpisali smo 35 prostih delovnih mest, na katera se je skupaj prijavilo 802 kandidatk oziroma kandidatov. Največ interesa so iskalci zaposlitve izkazali za delo na področju kabineta guvernerja, kadrov in informacijske tehnologije.«