Raziskava / Več kot polovica Ukrajincev verjame v zmago v vojni 

Medtem so prebivalci evropskih držav glede tega precej bolj skeptični in v večji meri kot najverjetnejši izid vojne ocenjujejo kompromis med Rusijo in Ukrajino

Več kot polovica Ukrajincev še vedno verjame v zmago v vojni proti Rusiji, medtem ko so prebivalci evropskih držav glede tega precej bolj skeptični in v večji meri kot najverjetnejši izid vojne ocenjujejo kompromis med Rusijo in Ukrajino, kaže danes objavljena raziskava think-tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR).

Ukrajinsko zmago je kot najverjetnejši izid konca vojne proti Rusiji opredelilo 58 odstotkov Ukrajincev, kaže raziskava ECFR, ki je bila izvedena v maju. Prebivalci 14 evropskih držav, ki jih je zajela študija, pa so glede tega precej bolj skeptični.

Najbolj optimistični z 38 odstotki so Estonci, v preostalih državah pa delež vprašanih, ki verjamejo v ukrajinsko zmago, ni presegel 20 odstotkov. V sedmih od 14 sodelujočih evropskih držav je med 40 in 50 odstotkov vprašanih menilo, da je najverjetnejši izid vojne kompromis med Ukrajino in Rusijo.

Najbolj skeptični so prebivalci Grčije, kjer so prepričanje v zmago Ukrajine izrazili zgolj trije odstotki vprašanih. Približno polovica jih pričakuje kompromis, kar 31 odstotkov vprašanih v tej državi pa je kot najverjetnejši izid vojne opredelilo zmago Rusije.

Več kot 50 odstotkov vprašanih v Grčiji, Bolgariji in Italiji je prepričanih tudi, da bi morala Evropa pritisniti na Ukrajino, da z Rusijo doseže dogovor o miru, medtem ko le v Estoniji, na Švedskem in na Poljskem več kot polovica meni, da bi morala Evropa podpirati Ukrajino do ponovne osvojitve vseh zasedenih ozemelj.

Ob tem so prebivalci prav vseh obravnavanih evropskih držav odločno proti pošiljanju svojih vojakov v Ukrajino - najbolj nenaklonjeni takšni potezi so v Bolgariji, kjer se je proti izreklo 90 odstotkov vprašanih.

Prebivalci evropskih držav so nekoliko bolj razdeljeni glede vstopa Ukrajine v Evropsko unijo. V štirih od 12 članic EU, ki so sodelovale v raziskavi, je več kot polovica vprašanih ukrajinski vstop v EU ocenila kot dobro idejo, v Nemčiji pa 54 odstotkov ljudi meni, da to ne bi bila dobra poteza. Precej raznoliki so bili tudi odgovori na vprašanje, kdaj bi se Ukrajina lahko pridružila EU.

V okviru raziskave so Ukrajince vprašali tudi, če bi se bili pripravljeni odpovedati delu ozemlja, ki ga trenutno zaseda Rusija, v zameno za članstvo v zvezi Nato. Skoraj tri četrtine jih je menilo, da zagotovo ali verjetno tega ne bi sprejeli.

Vendar pa bi 45 odstotkov vprašanih v Ukrajini raje sprejelo izgubo ozemlja ob ohranitvi suverenosti in možnosti vstopa v Nato in EU, kot pa možnost, da bi obdržali vse ozemlje, toda ob tem sprejeli demilitarizacijo in nevtralen status - slednje je podprlo 26 odstotkov vprašanih, preostalih 29 je odgovorilo z "ne vem".

Raziskava, ki jo je ECFR v maju izvedel skupaj z družbami Datapraxis, YouGov, Alpha Research in Norstat, je poleg Ukrajincev zajela še prebivalce Bolgarije, Češke, Estonije, Francije, Velike Britanije, Grčije, Italije, Nemčije, Poljske, Portugalske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice.