Za koga dela javni zavod ?

Odgovor na to vprašanje je preprosto. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) obstaja in deluje zato, da varuje zdravje posameznika, skupnosti, okolja in varnosti hrane ter ščiti javni interes. To je naše osnovno poslanstvo in namen obstoja.

V članku z zgornjim naslovom, objavljenim dne 21. 6. 2024, je bilo zapisanih kar nekaj navedb, ki zahtevajo naše pojasnilo in dopolnitev. Članek je bil namreč objavljen, preden smo uspeli odgovoriti na zastavljena vprašanja novinarki, kar smo tudi storili v zakonskem roku, kot smo jo tudi obvestili, da bomo, ko smo vprašanja prejeli. Zato je navedba v članku »Iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano dodatnih pojasnil nismo prejeli.« sicer točna, a lahko zavajajoča za bralce, ker ne omeni, da smo sporočili, da bomo seveda odgovorili na novinarska vprašanja, kot to vedno storimo in nas k temu tudi zavezuje sedemdnevni zakonski rok.

Jedro članka »Za koga dela javni zavod?« se nanaša na dejstvo, da smo sprožili upravni spor, s katerim izpodbijmo odločbo informacijske pooblaščenke, ki nam je naložila, da razkrijemo podatke o meritvah, ki jih v okviru tržne dejavnosti, opravljamo za naročnika Alpacem Cement, d.d. (Salonit Anhovo). Informacijo javnega značaja je zahtevala Občina Kanal ob Soči. Takšna odločitev od NLZOH zagotovo zahteva dober razlog in pojasnilo javnosti.

Odločba informacijske pooblaščenke je utemeljena na način, da ker pri njihovi presoji niso razbrali, kateri stroški in prihodki spadajo na našem zavodu, med javno službo in kaj v tržno dejavnost, pri tem pogodbenem delu za Alpacem Cement, d.d. in to »brez oviranja«, gre za informacijo javnega značaja. Z drugimi besedami, informacijska pooblaščenka je ocenila, da obstaja možnost, da uporabljamo sredstva, pridobljena iz javne službe, da pod ceno opravljamo tržno dejavnost za to podjetje in posledično so podatki zato javni, čeprav gre za tržno dejavnost in privatnega naročnika storitve. Takšna ocena informacijske pooblaščenke je napačna, kar bomo dokazali v sodnem postopku.

Odločitev za upravni spor je sistemske narave in tudi namenjena zmanjšanju tveganja, ki bi mu bili izpostavljeni z izvršitvijo nepravnomočne odločbe, za katero smo trdo prepričani, da je napačna. Sistemske narave zato, ker je utemeljena z računovodsko utemeljitvijo in posledično bi to pomenilo, da so vsi podatki, ki jih zagotavljamo našim naročnikom na tržni dejavnosti, javni podatki (ob izpolnjevanju še kakšnega kriterija). To bi pomenilo, da kot javni zavod ne bi mogli opravljati tržne dejavnosti, saj nam naročniki ne bi zaupali. Kdo bi plačal raziskavo, študijo, meritev, ki jo potrebuje in je ta potem javno dostopna vsem? Zato bi naročniki raje storitve naročali v inštitucijah, ki so v zasebni lasti, in se izognili takšnemu tveganju. To za javne zavode, kot tudi NLZOH in družbo kot celoto, zagotovo ne bi bilo dobro. Krepili bi se zasebniki in slabilo javne zavode, morda pa tudi povečevalo tveganje za »ugodnejša« poročila naročnikom.

Z uveljavitvijo nepravnomočne odločbe bi se NLZOH izpostavil tudi tožbi podjetja Alpacem Cement, d.d., zaradi kršenja pogodbenih določil, ki bi jo skoraj zagotovo tudi dobil, kar bi v nadaljevanju lahko prineslo tudi kazensko ovadbo zoper NLZOH. V kolikor pa odločitev informacijske pooblaščenke postane pravnomočna, jo bomo seveda izpolnili, zagotovo pa to ne bo dober dan, ne za NLZOH in ne javne zavode na splošno. Saj opravljanje tržne dejavnosti, pod enakimi pogoji kot drugi pooblaščeni izvajalci, ki niso pravne osebe javnega prava v praksi, ne bi bilo več možno.

Še nekaj na splošno o kontekstu vse zadeve, to je obremenjevanju okolja v Anhovem s strani Alpacem Cement, d.d.. V Sloveniji imamo za nadzor nad tem vzpostavljene različne službe in organe, ki razpolagajo z vsemi podatki. V kolikor bi šlo za preiskavo suma kaznivega dejanja, bili ti podatki, če bi bili potrebni, na voljo tudi tem organom. Za lansko leto so že javno dostopni preko Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki s temi podatki razpolaga.

Zato ni možno našega vztrajanja na principu delovanja pravne države razumeti kot skrivanja za javnost pomembnih »okoljskih podatkov«, ker to ni naš namen.