Sistemske rešitve

Majerca, Stara Fužina

Hotel Majerca
Stara Fužina 19, Bohinj
Tel.: 040 249 352
Zajtrk strežejo od 7.30 od 10.00, kosilo od 13.00 do 16.30, večerjo pa od 18.00 do 22.00 – in vse to vsak dan, vsaj zdaj, ko je sezona.

Ambient:
alpsko, komfortno in s super razgledom na jezero in vršace v njegovem ozadju; muzika je sredinski cca 50 let star poprock (Waterloo pa take)

Napitki:
hišna pivovarna je Mali grad, vinar pa Fedora; vinska karta je zanimiva in trendovska, pribitki zmerni; večina vin je v rangu 30 evrov za buteljo, radi jih točijo tudi na kozarec

Vegetacija:
po vsaj ena zanimiva vege jed v vsakem segmentu ponudbe

Dostopnost:
pred hotelom je nekaj parkirnih mest, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino: 
postrvji tatar
račji file
koncept in zasnova ponudbe

Ne tako fino:
kljub poletju nekatere jedi delujejo precej zimsko

Iz na sezonski jedilnik uvrščenih jedi si lahko za 42, 49 ali 56 evrov sestavite tri-, štiri- ali pethodni meni, za kosilo pa je na voljo še fiksen trihodni obrok za 24 evrov.

»Ha, tole pa že malo diši po sezonski mini seriji o dogajanju na naših prvih turističnih frontnih črtah,« je med več kot polurnim polženjem skozi Bled zabavljal eden od konzumskih terenskih delavcev, ki so bili le nekaj dni po ekspediciji v Logarsko dolino napoteni še v Bohinjski kot. Ta v zadnjih letih Bledu mic po mic prevzema gastronomski primat, in če bo šlo tako naprej, ni več daleč dan, ko Bohinjci ne bodo več sloveli le po parkiriščni molži obiskovalstva.

Restavracijo frajersko posodobljenega Hotela Majerca lahko tako, recimo, še preden denemo kaj v usta, postavimo za svetal zgled premišljeno zastavljenega gostinskega koncepta – malo že zaradi obratovalnega časa, predvsem pa zaradi racionalno načrtovanega obsega ponudbe in – glede na prime lokacijo še posebej – cen, po katerih jo spravljajo v promet. Ko na te položene temelje postavite še simpatično, po sodobnih ne le kulinaričnih, temveč obče gostinskih trendih razgledano in v izvedbi zverzirano ekipo, je pa sploh veselje v (polni) hiši.

Jedi v Majerci so deloma pogojene z lokacijo in njej lastno tradicijo – ribe so sladkovodne, v jedeh redno nastopajo skuta, maslo in (kisla) smetana, tu so gobe, teletina in divjačina pa seveda veliko gmajn zelenjadi – krompir, korenje, zelena, koleraba, zelje, redkev, grah, bučke, kumare, fižol, hren – a vendarle s citrusi, račjim filejem, melono, jajčevci, fregolo, zelenim čajem, misom in še čim ne ostanejo ujeti le v Bohinjski kot.

Vse skupaj s pametno rabo različnih kuharskih tehnik povezujejo v zanimive, všečne in prav nič hohštaplerske jedi: jelenov tatar, ki ga v namaz povežejo s kremo iz gob, frišajo z okisano naribano zeleno in prekrijejo z riževo čipko, potreseno s sezamom, postrvjo sekanico postavijo med kremo iz zelene ter sočne in hrustljave marinirane kumare; fregolo bildajo s kremo iz pečenih bučk, bučnim oljem in semeni ter bohinjsko skuto z žajbljem; ob pečen postrvji file nažličijo pretlačen grah, opečen brokoli, mariniran ohrovt in spenjeno masleno omako z zelenim čajem; račje prsi pa dajejo s cvetačnim pirejem ter žuljenom okisane nadzemne kolerabe.

Okusi in teksture so smiselno sestavljeni, jedi pravilno pripravljene, malo bomo zasitnarili le zaradi glavnih jedi: za kolerabo, cvetačo, brokoli in ohrovt bo cajt še novembra, dajte vendar ljudem (in jedem) poleti malo več sonca in lahkotnosti. No, tudi sicer fletni in okusni čokoladni tortici z mešanico sesekljanih oreščkov in cimetovim sladoledom bi prav prišel še kakšen dahec sadne svežine.

Vsekakor pa je restavracija Hotela Majerca pod novo komando lahko ne le jeziček na odločevalni tehtnici iti ali ne iti v Bohinj, ampak že kar razlog za pot. Kopanje v jezeru (ali pač veslanje, jadralno padalstvo, soteskanje, kolesarjenje, planinarjenje in ostale ekstremnošportne aktivnosti) pa bonus.