Državno podjetje, strankarsko igrišče

DRI, Družba za razvoj infrastrukture, je podjetje v stoodstotni državni lasti, ki zagotavlja inženirske storitve in je vključeno v največje, tudi milijardne infrastrukturne projekte države. A čeprav gre za izjemno pomembno in vplivno družbo, je drugače od drugih državnih podjetij, kot sta Dars in Slovenske železnice, precej manj na očeh javnosti; še najbolj je DRI znan kot zaposlovalec Aleša Hojsa, bivšega Janševega notranjega ministra in na zadnjih evropskih volitvah neuspešnega kandidata za evropskega poslanca. Nedavno končana revizija računskega sodišča kaže, da so vlade zadnja leta DRI upravljale negospodarno, brez skrbi za javni interes in brez upoštevanja dobrih korporativnih praks. Ali bo kdo odgovarjal, je zgolj retorično vprašanje, nihče namreč nima resne želje, da bi posegel v to nenavadno državno družbo.

DRI se predstavlja kot največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji, ki deluje na področjih železniške, cestnoprometne ter komunalne in vodne infrastrukture, stavb in prometa; posle opravlja za državo in za trg. V lasti DRI je poleg predstavništva v Beogradu še podjetje Gradbeni inštitut ZRMK. V skupini je zaposlenih več kot 500 ljudi, konec leta 2022 jih je bilo recimo 542. DRI velja za bogato družbo, močno vpeto v finančno največje projekte države in zaradi tega prepredeno s političnimi apetiti in kadri vseh barv. Že od oktobra 2013 ga vodi generalni direktor Jurij Kač, ekonomist, ki je v družbo prišel leta 2011 iz kabineta premiera Boruta Pahorja (2008–2012) in ki v uradnem življenjepisu o poklicni poti pred DRI zapiše, da je bil »v skupno enajstih letih svetovalec štirih predsednikov vlade«. Ustoličen je bil leta 2013 v vladi Alenke Bratušek, ohranil se je pod Cerarjevo, Šarčevo in tudi zadnjo Janševo vlado, septembra lani pa je pod Golobom dobil tretji petletni mandat. Vodilni DRI je pragmatičen; hčerinska družba ZRMK je na primer v letih 2018–2020 po podatkih iz baze Erar podjetju Bojana Požarja Lanaka Media nakazala skoraj 22 tisoč evrov. Med slavnejše politične kadre DRI sodi tudi omenjeni Aleš Hojs, ki je denimo pred volitvami aprila 2022 javno (raz)lagal o svoji plači v tej družbi; namesto o približno 6500 evrih bruto je govoril o 4000 evrih bruto.

Vlada in pristojno ministrstvo za infrastrukturo pri DRI v zadnjih letih nista naredila tako rekoč ničesar, kar bi morala kot dober in odgovoren gospodar.

Računsko sodišče je v nedavni reviziji pregledalo zlasti, kako DRI opravlja svoje temeljno poslanstvo notranjega (»in-house«) izvajalca inženirskih storitev za državo in njene organe. Torej kako opravlja vlogo, pri kateri bi moral biti dobiček podrejen uresničevanju javnega interesa zagotavljanja kakovostne in cenovno ugodne infrastrukture. In ugotovitve? Revizija, ki se je osredotočila na leto 2020, je potrdila, da vlada in pristojno ministrstvo za infrastrukturo pri DRI v zadnjih letih nista naredila tako rekoč ničesar, kar bi morala kot dober in odgovoren gospodar. Nista sistematično spremljala smiselnosti oziroma javne koristi obstoja DRI kot »in-house« inženirske družbe, ki se ji posli dodeljujejo brez javnih razpisov, ne njene učinkovitosti, hkrati nista preverjala skladnosti poslovanja DRI z zakonodajo s področij varstva konkurence, državne pomoči in koncesij. Vlada in ministrstvo tudi nista izvajala nobene sistematične preveritve, koliko bi storitve, ki jih izvaja DRI kot notranji izvajalec, stale državni proračun, če bi se namesto v DRI izvajale kar v državni upravi (takšna je bila ureditev do leta 2011) ali v okviru javno-zasebnega partnerstva ali če bi bile oddane prek javnih naročil. Iz tega bi bilo jasno, ali DRI državi postavlja previsoke cene in se vanj preliva preveč davkoplačevalskega denarja. Matična družba DRI je recimo zgolj v zadnjih štirih letih, od 2020 do vključno 2023, prihodke iz poslovanja zvišala z 28 milijonov evrov na lanskih 42 milijonov in izkazala skupaj skoraj sedem milijonov evrov čistega dobička, od tega najvišjega, 2,1-milijonskega, lani. Stroški plač so v DRI leta 2020 znašali 14,8 milijona evrov, lani pa že malo manj kot 21 milijonov evrov.

Ključen zadnji prelom v upravljanju DRI, ki ga posebej omenja tudi poročilo računskega sodišča, se je zgodil februarja 2018, v času vlade Mira Cerarja in infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, ko je bil na predlog vlade spremenjen zakon o cestah. Z njim je vlada upravljanje DRI, za katero je bil pred tem pristojen Slovenski državni holding (SDH), specializirani upravljavec državnih naložb, prenesla kar nase. Cerarjeva vlada je prenos utemeljila s floskulami o namenu doseči »sodobno in stroškovno učinkovito gradnjo infrastrukturnih objektov«, to pa se, kot je razbrati iz ugotovitev računskega sodišča, seveda ni uresničilo. Posledice prenosa DRI s Slovenskega državnega holdinga na vlado so (bile) obsežne: za DRI so nehali veljati pravila in kodeksi, ki jih za državna podjetja postavlja Slovenski državni holding, ne vlada ne ministrstvo pa nista sprejela »alternativnih« aktov, recimo pravil korporativnega upravljanja DRI, priporočil za DRI ali meril za merjenje uspešnosti, ki bi DRI (vsaj teoretično) zavezala k spoštovanju standardov dobrih poslovnih praks. Računsko sodišče recimo za revidirano leto 2020 ugotavlja, da je vlada kot »letni načrt upravljanja« DRI predstavila kar kopijo poslovnega načrta same družbe.

Računsko sodišče za revidirano leto 2020 ugotavlja, da je vlada kot »letni načrt upravljanja« DRI predstavila kar kopijo poslovnega načrta same družbe.

Vlada in ministrstvo tudi nista poskrbela za sprejetje ustrezne politike prejemkov poslovodstva DRI, »denarno nagrajevanje ni (bilo) sorazmerno z rezultati dela«. Leta 2020 recimo med merili za izplačilo nagrad »ni bilo niti enega merila, ki bi se nanašalo na izpolnjevanje strateškega (javnega) interesa države v DRI, na primer na zagotavljanje hitrih, kakovostnih in karseda ugodnih storitev investicijskega inženiringa direkciji in drugim javnim naročnikom,« poudarja računsko sodišče. Vodilni so si najvišje mogoče nagrade lahko izplačevali že z izpolnitvijo meril, kot je recimo, da so ohranili število zaposlenih v skladu s poslovnofinančnim načrtom in v duhu »družbeno odgovornega poslovanja«, denar DRI namenjali za lokalne skupnosti, donacije in sponzorstva ter varovanje okolja. Vodilni DRI Jurij Kač je v treh letih, 2020, 2021 in 2022, prejel skupaj skoraj pol milijona evrov bruto prejemkov, leta 2022 na primer 159.371 evrov bruto. Omenimo še, da je eden najodgovornejših za opisani fiasko bivši Cerarjev infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ki je pod zadnjo Janševo vlado prišel v nadzorni svet DRI in v letih 2020, 2021 in do odhoda Janševe vlade leta 2022 na položaju nadzornika prejel dobrih 32 tisoč evrov sejnin. Na volitvah leta 2022 je sicer nastopil na listi Povežimo Slovenijo, enako kot stranka Konkretno Zdravka Počivalška.

Računsko sodišče zdaj v 90 dneh od vlade, ministrstva za infrastrukturo in DRI zahteva odzivna poročila in popravljalne ukrepe; od vlade med drugim zahteva »pridobitev neodvisne strokovne študije in/ali izvedbo širše javne strokovne razprave«, ki bo odgovorila na vprašanje, ali je »in-house« inženir, kot je DRI, za Slovenijo res »na dolgi rok najbolj smiselna in ekonomična rešitev«. Pod Golobovo vlado je bil sicer že jeseni 2022 spremenjen zakon o Slovenskem državnem holdingu, po spremembi od sredine novembra 2022 delež države v DRI ponovno upravlja SDH in ne več vlada. Se pa stranke težko poslavljajo od nadzorniških mest in dodatnih zaslužkov; med nadzorniki DRI recimo ostaja pomembna predstavnica SD Tanja Bolte, sicer generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo