Stanovanjski zakon, ki naj bi uredil najem denacionaliziranih stanovanj

Koalicija predlog novele zakona podpira, opozicija mu nasprotuje

Predlogu novele stanovanjskega zakona, ki naj bi uredila najem denacionaliziranih stanovanj, povečala kreditiranje gradnje javnih stanovanj in uvedla tričlansko upravo v SSRS, je napovedana podpora koalicije. Opozicija pa je proti, češ da bo zakon glede denacionaliziranih stanovanj še naprej neustaven, SSRS pa da ne potrebuje širitve uprave.

Glavne novosti v zakonu so predvidene na treh področjih. Kot prvo novela za 10 let ureja razmerja med lastniki in neprofitnimi najemniki denacionaliziranih stanovanj, in sicer bodo lahko v najemu ostali tisti, ki nimajo oz. ne bodo imeli drugega ustreznega stanovanja, lastniki bodo lahko zaračunali priznano tržno najemnino, razliko med to in neprofitno najemnino pa bo kril državni proračun. Po letu 2034 se bo lahko najemnina oblikovala prosto.

Kot je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, s spremembami uresničujejo lansko odločbo ustavnega sodišča, ki je vladi naložilo, naj zagotovi ustrezno razmerje pravic in dolžnosti med najemniki in lastniki denacionaliziranih stanovanj.

Teh najemnikov je okoli 550, v povprečju so stari več kot 70 let in številni pa bi se znašli v izjemno zahtevnem položaju, če bi morali z danes na jutri zapustiti stanovanja, je povedal minister.

Kot drugo bo lahko Stanovanjski sklad RS (SSRS) lokalnim stanovanjskim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam dajal ugodna posojila za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, in sicer brez omejitev, ki so zdaj vezane na namensko premoženje republiškega sklada. Maljevac pričakuje, da bodo izboljšani pogoji kreditiranja znatno pospešili gradnjo neprofitnih javnih najemnih stanovanj.

Kot tretje pa je predvideno, da bo imel SSRS tričlansko upravo, medtem ko ima sedaj, tako kot ostali javni skladi, direktorja in nadzorni svet. Vlada želi s spremembo izboljšati vodenje in izvajanje novih zahtevnih nalog sklada, ki bo od prihodnjega leta naprej upravljal s 100 milijoni evrov iz državnega proračuna za zagon nove stanovanjske politike, je dejal minister.

Po predlogu bo imela uprava tri člane, ustanovitelj, torej država oz. v njenem imenu vlada, pa bo s sklepom določil, kateri od članov uprave bo predsednik uprave.

Koalicija predlog novele podpira. Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da novelo razumejo kot enega od bistvenih elementov nove stanovanjske politike, med drugim ker se lokalnim skladom in občinam ne bo treba zadolževati na trgu, ampak bodo lahko projekte stanovanjske gradnje razvijali v stabilnem okolju. Rešitev glede denacionaliziranih stanovanj najemnikom omogoča nadaljnjo varno bivanje in lastnikom primerno najemnino, tričlanska uprava SSRS pa bo zagotovila, da se bodo dodatna sredstva, ki jih vlada namenja skladu, uporabljala namensko in učinkovito, je dejal.

Sara Žibrat (Svoboda) je izpostavila reševanje stanovanjske problematike mladih in pomen ugodnega financiranja gradnje javnih stanovanj. Pozdravila je predvidene spremembe pri obravnavi vlog za pridobitev neprofitnih stanovanj s povezovanjem baz podatkov, kar naj bi pospešilo in poensotavilo postopke.

Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da je veliko pomanjkanje dostopnih stanovanj posledica bistveno premajhne aktivnosti države na stanovanjskem področju in prevelikega prepuščanja tega področja trgu. Izpostavil je pomen povečanega financiranja gradnje javnih najemnih stanovanja in podprl rešitve glede denacionaliziranih stanovanj.

Opozicija predloga novele ne podpira. Anton Šturbej (SDS) je dejal, da predvideno doplačilo najemnine za denacionalizirana stanovanja ne prinaša plačila razlike do prosto oblikovane tržne najemnine, tako da bo lastnikom teh stanovanj še vedno kršena pravica do pogodbene svobode. Kot najbolj sporen del predloga pa v SDS ocenjujejo predvideno širitev upravljanja SSRS, saj da ni pojasnjeno, zakaj je treba širiti vodstvo, prihajalo pa da bo do nesmotrnih in korupcijsko tveganih kadriranj. V SDS z dopolnili predlagajo črtanje sprememb glede uprave, prav tako menijo, da so določbe o kreditiranju lokalnih skladov in občin nepotrebne, saj so zajete že v obstoječem zakonu.

Tudi v NSi so kritični do rešitev. Kot je ocenil Aleksander Reberšek (NSi), je dobro le predvideno izboljšanje pogojev za kreditiranje gradnje stanovanj, rešitve glede najema denacionaliziranih stanovanj pa niso ustrezne, ker lastnikom ne omogočajo prostega razpolaganja s svojo lastnino. Predvideno spremembo v upravljanju SSRS je označil za birokratizacijo.

"Pa kdo ste vi, da boste lastnikom stanovanj določili, kaj smejo in česa ne?" je Reberšek koaliciji očital kršitve ustave. Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je dejal, da bi po mnenju ustavnega sodišča popolno razpolaganje z lastnino v tem primeru pomenilo prevelik poseg v pravice najemnikov do doma in zasebnosti, tako da je treba poiskati uravnoteženo rešitev za 10-letno obdobje.

Glede očitkov, da bo proračun kril razliko le do priznane tržne najemnine, ki jo določa podzakonski akt, in ne do dejanske tržne najmenine, je Ploštajner dejal, da prosto določanje višine najemnine ne bi pomenilo le znatnih finančnih posledic, ampak bi bili ti lastniki v veliko boljšem položaju kot ostali lastniki. Poleg tega so v veliko primerih v stanovanja vlagali najemniki sami, tako da bi bili s tega vidika lastniki manj upravičeni do prosto določene tržne najemnine, je dodal.

Glasovanje o predlogu novele bo predvidoma v sredo.