Propadanje kulturnega spomenika

Direktor Festivala Ljubljana, g. Darko Brlek, ni avtor rešitve nove strehe nad Poletnim gledališčem v Križankah, kot to tendenciozno namiguje g. Vehovar, ko mu neutemeljeno očita ozko razumevanje kulture in nespoštljiv odnos do kulturnega spomenika. Rešitev za porušeno streho je so-zasnoval arhitekt in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, g. Peter Gabrijelčič, ki je sodeloval tudi pri vseh kasnejših fazah projekta. Čeprav je želel, da bi bila nova streha kar se da podobna stari, ki jo je zasnoval Miloš Marinček, to žal ni bilo mogoče zaradi obsežnih poškodb stavbe nekdanjega samostana, v katero je bila vpeta, ogroženosti stabilnosti stavbe, zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nesoglasja takratnega ministrstva za šolstvo.

Festival Ljubljana in šola v prostorih kompleksa Križank sobivata že vrsto let, vendar v obsegu, v katerem dejansko stanje ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju (RS ima v lasti 52 %, MOL pa 48 %), pri čemer šola uporablja 78,83 % nepremičnine. Prav tako šola za uporabo tuje lastnine že vrsto let ne plačuje ničesar in tako ministrstvo dolguje MOL najmanj 641.640,00 EUR. Glavna prednostna naloga je zato ureditev delitve solastnine ter vprašanja glede (so)uporabe oziroma izključne uporabe prostorov in ne zasledovanje »končnega cilja«, da bi se šola izselila iz Križank ter da bi celotna nepremičnina prešla v last MOL. Ker do sporazumne delitve solastnine ni prišlo, je bila MOL, kot dober gospodar, prisiljena to zahtevati preko sodišča. Nepravdni postopek je trenutno prekinjen zaradi mediacijskega postopka, kjer si stranki prizadevata za mirno in sporazumno ureditev solastniških razmerij, kar bo omogočalo nadaljnje sobivanje, v skladu s solastniškimi deleži. Predlog, ki ga v postopku mediacije zagovarjata obe strani, ne predstavlja samovolje Festivala Ljubljana, temveč predstavlja sporazumno, življenjsko, racionalno in ekonomsko edino smiselno rešitev za potrebe ter interese vseh vpletenih, hkrati pa odraža solastniško zemljiškoknjižno stanje. Če ne bo prišlo do sporazumnega dogovora, bo o tem odločilo sodišče. Z dokončno ureditvijo razmerij bo omogočeno nadaljnje sobivanje uporabnikov Križank in njuno izvajanje kulturnih ter izobraževalnih dejavnosti. Sobivanje bo urejeno v dejanskem okviru, ki je skladen z zemljiškoknjižnim stanjem, saj je trenutni obseg izvajanja pouka šole bistveno presegel kapacitete Križank in že nekaj let poteka na več dislociranih enotah, kar pa ni posledica ravnanj Festivala Ljubljana, kot mu to neutemeljeno očita g. Vehovar, temveč zgolj in edino ravnanj šole.

Nihče ne pogojuje sklenitev dogovora o začetku obnove z vsaj delno selitvijo šole v nove prostore. Celostna obnova celotnega kompleksa Križank je ena od glavnih prioritet MOL že vrsto let. Festival Ljubljana že več kot desetletje opozarja šolo, da je potrebno nujno pristopiti k obnovi, vendar je venomer naletel na gluha ušesa in nepripravljenost k sodelovanju. Zavod za gradbeništvo Slovenije je že maja 2017 opozoril šolo, da je objekt nevaren, vendar le-ta v tem pogledu ni storila ničesar. Ad hoc rešitev, ki jo šele zdaj predlaga šola, ni primerna. Obnova mora biti temeljita in ne parcialna ter izvedena v skladu s strogimi zakonskimi zahtevami in pravili stroke. Vendar pa je za zadostitev teh zakonskih zahtev in pripravo finančne konstrukcije projekta potrebno primarno urediti medsebojna razmerja glede delitve solastnine, ki pa v nobenem delu ne vključujejo zahtev Festivala Ljubljana po vsaj delni izselitvi šole in preobrazbi Križank v kulturno središče brez motečih dijakov, za kar naj bi si brezkompromisno prizadeval Festival Ljubljana, kot to neresnično in tendenciozno trdi g. Vehovar.

Odločitev ministrstva, da bi z vrnitvijo Križevniške cerkve v naravi prišlo do bistvene okrnitve namena izrabe Poletnega gledališča, Plečnikovega preddverja in Peklenskega dvorišča, s tem pa do okrnitve raznolikega in kakovostnega programa, ki je v javnem interesu in se izvaja v edinstvenem prireditvenem prostoru v Sloveniji, ni posledica nenačelnosti ministrstva ali samovolje kogarkoli, kot to neutemeljeno trdi g. Vehovar, temveč temelji na spoštovanju veljavne zakonodaje in načel pravne države. Ministrstvo je ugotovilo, da je podana ovira za vrnitev nepremičnine v naravi iz 4. točke 1. odst. 19. člena ZDen.