Obletnica požiga Narodnega doma v Trstu 

Ob požigu Narodnega doma leta 1920 je bila slovenska gledališka dejavnost iz Trsta pregnana za četrt stoletja

Letos minevajo 104 leta od požiga Narodnega doma, ki je bil v preteklosti središče življenja Slovencev v Trstu. Letošnjo obletnico so posvetili gledališki dejavnosti, ki se je v Narodnem domu začela pred 120 leti. Na temo Narodni dom in prvo tržaško poklicno gledališče bo drevi v Trstu predavala slavistka in kritičarka Bogomila Kravos.

Slovenska gledališka umetnost se je v Narodnem domu začela leta 1904. Dve leti prej je bilo v Trstu ustanovljeno Dramatično društvo, ki je takrat tudi pripravilo svojo gledališko uprizoritev. Ob požigu Narodnega doma leta 1920 je bila slovenska gledališka dejavnost iz Trsta pregnana za četrt stoletja.

Po drugi svetovni vojni leta 1945 je bilo v Trstu ustanovljeno Slovensko stalno gledališče, ki deluje še danes. Prva gledališka premiera v Jernejeva pravica Ivana Cankarja je 2. decembra 1945 ponovno utemeljila slovensko poklicno gledališče v mestu.

Ob obeležitvi požiga Narodnega doma bo drevi ob 18. uri v dvorani Narodnega doma v Trstu pisateljica Kravos predavala o prvem tržaškem poklicnem gledališču in umetniškem udejstvovanju Slovencev.

Kravos je v monografiji Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni 1848-2018, ki je izšla pri Slovenski matici leta 2019, zbrala fotografsko gradivo in pomembne vire, ki govorijo o začetkih narodnega in gledališkega prebujenja Slovencev na Tržaškem. Na to temo je tudi napisala monografije Slovensko gledališče v Trstu 1945-1965, Slovenska dramatika in tržaški tekst ter Moj Trst.

Narodni dom je bil pred požigom pred več kot sto leti jedro slovenskega življenja v Trstu, tako kulturnega, gospodarskega kot političnega.

Zgrajen je bil po načrtu arhitekta Maksa Fabianija med letoma 1901 in 1904. V času svojega delovanja je gostil številne slovenske organizacije, med drugim tudi društvi Sokol in Edinost. Dom je imel tudi hotel, kavarno, hranilnico in dvorano, v kateri so predstavljali koncerte, predavanja, zborovanja in druge prireditve. Bil je najpomembnejši simbol slovenske kulturne, gospodarske in politične dejavnosti v Trstu.

Poleg gledališke dvorane, čitalnice s knjižnico, hotela s kavarno in restavracijo, so v požigu zgoreli tudi sedeži Glasbene matice in Delavskega podpornega društva ter zasebna stanovanja, med temi stanovanje tedanjega predsednika političnega društva Edinost Josipa Wilfana.

Italijanske fašistične in nacionalistične skupine so 13. julija 1920 napadle in požgale Narodni dom. Dejanje velja za začetek fašističnega nasilja nad tržaškimi Slovenci.

Ob stoletni požiga je Narodni dom sta Italija in Slovenija podpisali dokument o prenosu lastništva Narodnega doma v roke slovenske narodne skupnosti.